20. člen
(zaščitni nasipi in zidovi)
(1)
Zaščitni nasipi kot zaščitni elementi morajo biti iz materiala, ki ob eksploziji ne deluje kot izstrelek.
(2)
Vrh zaščitnega nasipa mora biti širok najmanj en meter in segati najmanj en meter nad rob strehe objekta, pri čemer mora ravna črta, potegnjena od katerekoli točke s sten objekta z eksplozivom do katerekoli točke objekta, do katerega se računa oddaljenost, potekati skozi zaščitni nasip. Noga nasipa sme biti oddaljena od stene stavbe največ dva metra. Če tako zahteva interni transport, je lahko na vhodni strani oddaljena največ tri metre, pri tem pa postavljena z najmanj ogrožene strani. Nagib nasipa se sme gibati med 1:1 do 1:1,5, kar je odvisno od geomehanskih lastnosti zemeljskega materiala.
(3)
Kadar material ne ustreza ali ni dovolj prostora, so lahko zemeljski nasipi, zaradi zaščite pred posipanjem, podzidani z monolitnim betonom do ene tretjine višine z zunanje strani in do ene petine višine z notranje strani. Na notranji strani mora imeti nasip urejen odvod atmosferske vode, da se prepreči prelivanje čez dohod ali v objekt.
(4)
V primeru, da zaščitnega nasipa, objektu, v katerem ni več kot 2.500 kg eksploziva, iz tehničnih razlogov ni mogoče postaviti ali če ni dovolj prostora, ga lahko nadomesti zid iz nabite zemlje ali drugega materiala. Zid iz nabite zemlje mora biti sestavljen iz konstrukcije negorljivega materiala, vmesni prostor pa napolnjen z nabito zemljo ali kakšnim drugim negorljivim materialom. Tak zid mora biti zgoraj debel najmanj en meter in segati najmanj en meter nad rob strehe stavbe, poleg tega pa mora izpolnjevati pogoje, ki veljajo za zaščitne nasipe. Betonski zid je lahko debel 50 cm. Oddaljenost zidu od stavbe mora biti tolikšna, da ustreza oddaljenosti vrha normalno postavljenega nasipa (da oddaljenost vrha dosega predpisano razdaljo).