17. člen
(dovoljenje za odstranjevanje ŽSP na težko dostopnih območjih)
(1)
Dovoljenje za odstranitev snovi kategorije 1 iz alineje (v) točke (a) in alineje (ii) točke (b) 8. člena Uredbe 1069/2009/ES, snovi kategorije 2 in snovi kategorije 3 na težko dostopnih območjih s sežigom ali zakopavanjem v skladu s točko (c) prvega odstavka 19. člena Uredbe 1069/2009/ES se izda nosilcu dejavnosti, če izpolnjuje zahteve iz točke (a) 15. člena in oddelka 1 poglavja III priloge VI Uredbe 142/2011/EU.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko OU Uprave dovoli tudi drug način odstranitve oziroma neškodljivega uničenja, kadar so za to podani upravičeni razlogi in takšno ravnanje ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi ali živali in onesnaževanje okolja. Način odstranitve oziroma neškodljivega uničenja in razlogi za takšno odločitev se navedejo v dovoljenju iz prejšnjega odstavka.
(3)
V primeru zakopa iz prvega odstavka tega člena morajo biti poginule živali zakopane tako globoko, da jih ne morejo odkopati mesojede živali. Plast prsti, ki jih pokriva, mora biti debela najmanj 50 cm. Fizična ali pravna oseba, ki opravlja zakop živali, mora biti lastnik zemljišča, na katerem želi opraviti zakop, ali ima z lastnikom sklenjeno najemno pogodbo oziroma ima pisno soglasje lastnika zemljišča za uporabo. Zakopavanje poginulih živali ni dovoljeno na območjih, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo vode, določen najstrožji vodovarstveni režim, in v 100 m pasu okoli objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, vendar zanj ni določen vodovarstveni režim. Če je zaradi preprečevanja širjenja bolezni živali potrebno, morajo biti ŽSP pred zakopavanjem razkuženi z ustreznim razkužilom. Takšen ukrep odredi uradni veterinar Uprave.
(4)
Lastnik živali mora živali odjaviti v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo živali. Kot dokazilo se pristojnemu organu za identifikacijo in registracijo živali priloži dovoljenje iz prvega odstavka tega člena.