Odlok o razglasitvi nekdanje realke na Vegovi ulici 4 v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena

3335. Odlok o razglasitvi nekdanje realke na Vegovi ulici 4 v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena

Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12 in 111/13) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 10. seji 19. 10. 2015 sprejel

O D L O K
o razglasitvi nekdanje realke na Vegovi ulici 4 v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine (EŠD 404) Ljubljana – Realka (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

Spomenik obsega parcele številka *26/2, *26/3, *26/4, *26/5, *26/6, *26/7, *26/8 in *26/9, vse katastrska občina 1721 – Gradišče I.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: prva višja realna šola v Ljubljani, t. i. realka, predstavlja primer monumentalne arhitekture, zgrajene v neonormanskem slogu po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Bellona kot odmev monumentalnih palač ob dunajskem Ringu. Zgrajena je bila v obdobju 1871–1874 pod vodstvom stavbnih mojstrov Viljema Trea in Franca Faleschinija. Kipa personifikacij trgovine z Merkurjevo glasniško palico in tehnike z nakovalom, kladivom in zobatim kolesom ob vhodu sta delo dunajskega arhitekta Franza Mittelechnerja. Ljubljanska realka je imela v zgodovini velik pomen na področju šolstva. Čeprav po usmeritvi naravoslovna, je bila realka pomembna za splošni razvoj izobraženstva v Ljubljani. Veliko humanistov in umetnikov med dijaki dokazuje, da je realka širila dijakom duhovno obzorje in jih spodbujala k humanistično-kulturni ustvarjalnosti. Na njej so poučevali številni profesorji, ki so s pisanjem učbenikov in druge literature veliko doprinesli k širitvi slovenske strokovne literature in izobrazbe. Med najbolj znana imena štejemo prvega ravnatelja Mihaela Peternela, pisatelja Ferda Kozaka, zgodovinarja in zemljepisca Simona Rutarja, skladatelja Antona Foersterja, fizika Albina Belarja, ustanovitelja in vodjo prve slovenske potresne opazovalnice, ki je delovala v prostorih realke, in druge. Ljubljansko realko je obiskovalo veliko znanih slovenskih kulturnikov, umetnikov in znanstvenikov, med najbolj znanimi imeni so bili Ivan Cankar, Srečko Kosovel, Rihard Jakopič, Maks Fabiani, Slavko Pengov, Mile Klopčič, Jože Snoj in drugi.

Varovane sestavine spomenika so:

konstrukcijska ter višinska in tlorisna zasnova stavbe,

fasada in streha z arhitekturnimi prvinami in kiparskim okrasjem,

vhodno stopnišče in predvrt s kovinsko ograjo,

vhodna veža in triramno kamnito stopnišče z litoželezno ograjo, arhitekturnimi prvinami in kupolo s svetlobnikom,

kamnito dvoramno stopnišče v severnem traktu,