34. člen
Organizacija delovnega časa
(1)
S kolektivno pogodbo pri delodajalcu ali splošnim aktom delodajalca se določijo oblike delovnega časa, z organizacijskim predpisom pa se določi organizacija delovnega časa in njegovo izvajanje.
(2)
Nepremični delovni čas je čas, pri katerem je točno določen čas prihoda in odhoda z dela.
(3)
Premični delovni čas je čas, pri katerem je čas prihoda in odhoda z dela določen v razponu. V sistemu premičnega delovnega časa imajo posamezni pojmi naslednji pomen:
(4)
Delno premični delovni čas, je čas, kjer je točno določen čas prihoda na delo oziroma odhoda z dela v razponu. Delno premični delovni čas se določi v primerih, ko zaradi narave dela ni mogoče vnaprej določiti začetka ali konca delovnega časa.
(5)
Deljen delovni čas je čas, ko delavec opravlja delo s prekinitvijo polnega delovnega časa, prekinitev pa traja najmanj eno uro. Dnevni delovni čas se lahko deli največ na dva dela. Delavcu, ki dela s krajšim delovnim časom do vključno štiri ure ni dovoljeno odrejati dela v deljenem delovnem času, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače.
(6)
Izmenski delovni čas je čas, ko se delo opravlja v dopoldanski, popoldanski in nočni izmeni do osem ur dnevno in se praviloma pojavlja vsak teden oziroma dnevno, tako da delavec dela en teden v dopoldanski in drug teden v popoldanski oziroma nočni izmeni.
(7)
Za delo v popoldanski izmeni se šteje, če delavec izpolni 75 % in več svoje redne dnevne delovne obveznosti po 12. uri.
(8)
Za delo v nočni izmeni se šteje delo, če delavec izpolni 75 % ali več svoje redne dnevne obveznosti med 22. in 7. uro naslednjega dne.