2. člen
(ocena stanja, razlogi za pripravo podrobnejšega prostorskega načrta in predmet načrtovanja)
Načrtovanje južne obvoznice mesta Sežana se je v krovnih prostorskih dokumentih občine zasnovalo že v letu 1993, ko se je severno od mesta umestila avtocesta Razdrto–Fernetiči. V takratni urbanistični zasnovi mesta Sežana se je v primarnem mestnem cestnem sistemu obvoznica načrtovala kot podaljšek avtocestnega priključka Sežana zahod preko železniških tirov. Nadaljevala se je po robu zasnove mesta med tremi velikimi doli (vrtačami), ter se navezala na Lokavsko cesto oziroma državno cesto pri sežanski smodnišnici. Tako začrtano traso so prevzemali tudi kasnejši občinski prostorski plani, vendar za njeno umeščanje do priprave občinskega prostorskega načrta niso bile izvedene natančnejše prostorske preveritve ter celovita presoja vplivov na okolje.
Nova prometnica je, poleg za mesto potrebnega dodatnega prehoda čez glavno železniško progo, pomembna tudi za aktiviranje razvojnih površin južno od železniške proge, katere je ob nadgraditvi prometnih sistemov (nadaljevanje AC priključka Sežana zahod proti jugu v smeri Lipice ter vzpostavitev novega industrijskega tira za daljše tovorne kompozicije) mogoče nameniti zlasti logističnim dejavnostim. Namero za umestitev suhozemnega terminala na teh površinah je izkazala tudi Luka Koper, zato so že v letu 2006 stekle priprave za izvedbo projekta logističnega terminala ter s tem povezne infrastrukture, v katero so bili vključeni tudi upravljavci državne prometne infrastrukture. Čeprav je bila prednostna naloga zagotovitev dostopa na nove razvojne površine s podaljšanjem AC priključka Sežana zahod preko železniške proge, se je z državnim resorjem, pristojnim za promet, dogovorilo, da se koridor prometnice umesti v poteku med dvema državnima cestama (regionalno cesto R II 445 Sežana–Fernetiči in regionalno turistično cesto RT 934 Sežana–Lokev), kar bi v nadaljevanju omogočalo opredelitev obvoznice kot državne ceste oziroma spremembo pri upravljanju cestnega omrežja v Sežani.
V postopku priprave občinskega prostorskega načrta (OPN) se je umeščanje južne obvoznice preverilo s strokovnimi podlagami, izvedena pa je bila tudi celovita presoja vplivov na okolje. Za varianto, ki je bila predlagana v osnutku OPN, je bila z vidika varstvenih območij narave podana usmeritev, da se variante ne načrtuje, ter se jo pomika bližje mestu, oziroma severneje od dola Leskovc. Na podlagi predhodno obravnavanih variant 1, 2 in 3 ter podvariant je bil opredeljen najustreznejši koridor prometnice.
Koridor južne obvoznice je z ustrezno namensko rabo in enoto urejanja prostora SŽ-131, za katero je predpisan način urejanja občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), opredeljen v Odloku o OPN Občine Sežana (Uradni list RS, št. 20/16; v nadaljevanju: odlok o OPN). Na podlagi opredeljenih ukrepov v okoljskem poročilu so v odloku o OPN podane usmeritve za pripravo podrobnejšega načrtovanja prostorske ureditve.
Predvidene ureditve infrastrukturnih objektov, ki so predmet OPPN, se nahajajo v enoti urejanja SŽ-131 PC. V OPPN je potrebno prikazati vplive in povezave s sosednjimi območji: navezavo na križišče AC priključka Sežana zahod in R2-445 Senožeče–Fernetiči, navezavo na območja obstoječih gospodarskih con ter prometnic (obstoječih in načrtovanih) v enotah urejanja SŽ-33, SŽ- 35, SŽ-34 in SŽ-165), navezavo na območja načrtovanih gospodarskih con (v enotah urejanja SŽ-116, SŽ-156 in SŽ-30) in drugih načrtovanih območij za poselitev (v enotah urejanja SŽ-120, SŽ-121, SŽ-150). Rešitve morajo obravnavati izven nivojsko prečkanje železniške proge Sežana–državna meja Slovenija–Italija, vključno z industrijskimi in postajnimi tiri, prečkanje občinske ceste JP 875551, in navezavo na regionalno turistično cesto R3-934 Sežana–Lipica vključno z načrtovanim prometnim omrežjem v mejnih enotah urejanja (SŽ-108).
Predvidene prostorske ureditve se predvidoma pripravijo za najmanj dve etapi izvedbe. Z OPPN se bo na podlagi usmeritev za pripravo podrobneje določilo:
Meja območja OPPN se v fazi priprave na podlagi pridobljenih rešitev na stavbnih zemljiščih lahko spremeni. Spremembo meje sprejme občinski svet.