(1)
Osnova za določitev višine denarne pomoči je minimalni dohodek posameznika ali družinskih članov, ugotovljen z upoštevanjem osnovnega zneska minimalnega dohodka, skladno z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih.
(2)
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči, se dohodek upošteva na način in glede na obdobje, določeno z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih. Kot dohodek štejejo vsi dohodki in prejemki ter občasni in priložnostni dohodki, ki so jih upravičenec in njegovi družinski člani pridobili v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka.
(3)
Vlagatelj je upravičen do denarne pomoči, če njegov dohodek ne presega za več kot 50 % minimalnega dohodka samske osebe oziroma dohodka njegove družine, zakonske ali zunajzakonske skupnosti.
(4)
V primeru, da dohodki upravičenca presegajo minimalni dohodek naveden v prejšnjem členu, se enkratna denarna pomoč odobri le izjemoma, in sicer v primeru težjih bolezni, starosti, nesposobnosti za pridobitno delo, nesreče, drugo.
(5)
V primerih, ko se prosilec znajde v denarnih težavah zaradi elementarne nesreče, smrti, bolezni oziroma drugih nepredvidljivih situacijah in bi denarno pomoč potreboval takoj, lahko župan sam na podlagi pravilnika izda sklep o dodelitvi enkratne denarne pomoči.