54. člen
(postajališče in zavetišče)
(1)
Postaje in postajališča morajo imeti zavetišče, ki omogoča potnikom zavetje v primeru neugodnih vremenskih razmer. Če ima postaja ali postajališče postajno poslopje s čakalnico ali pokritim peronskim nadstreškom, zavetišče na peronu ni potrebno.
(2)
Zavetišče se mora postaviti vzporedno s peronom, tako da je streha najmanj 3000 mm oddaljena od osi bližnjega tira. Za izvedbo zavetišča se uporabljajo določbe predpisa, ki določa splošne ukrepe in normative za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog, in PGP. Na obstoječih peronih, kjer širina perona ne dopušča postavitve zavetišča, se ta ne postavlja.
(3)
Zavetišče mora vsebovati:
(4)
V zavetišču so lahko panoji za reklamiranje ali za lokalno informiranje in avtomat za vozovnice.
(5)
Zavetišče mora biti razsvetljeno.
(6)
Tlak v zavetišču se mora prilagoditi tlaku ostalega dela perona.
(7)
Nova zavetišča na postajališčih morajo biti oblikovno poenotena oziroma se lahko po presoji prilagajajo lokalnim tipološkim elementom (npr. naklon strehe, kritina, obdelava sten). Ti morajo biti razpoznavni kot element JŽI in v skladu s PGP.
(8)
Za zavetiščne objekte na peronih glavnih postaj ni obvezujoča oblikovna poenotenost.
(9)
Na peronih postajališč morajo biti označbe tirov, označena morata biti pot od zavetišča do perona in smer izhoda s perona. Če je postajališče na dvotirni progi, morajo biti označbe tirov dopolnjene z označbami smeri voznih poti vlakov. Na tleh perona mora biti varnostna oznaka v skladu s prilogo 3 tega pravilnika.
(10)
Dostopi na perone na postajališčih se urejajo v mejah obstoječih prostorskih danosti in glede na pretok potnikov, ob upoštevanju določb 16. člena, 17. člena, 28. člena, 29. člena, prvega in drugega odstavka ter sedmega do desetega odstavka 30. člena in določb 31. člena tega pravilnika.