39. člen
(dopustna odstopanja)
(1)
Dopustna odstopanja po posameznih območjih državnega prostorskega načrta so:
-
v območju Počitniški center se dovolijo odstopanja za arhitekturo počitniških objektov in hotela, vendar mora biti vsa pozidava kljub temu odraz enotnega arhitekturnega oblikovanja. Dovolijo se odstopanja v gabaritih objektov za +/- 10%. Zemeljska pregrada čez zaliv jezera, njena natančna lokacija in širina se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja;
-
v območju Prireditveno-rekreacijski center in v območju Javno naravno kopališče se za vse objekte dovolijo odstopanja za tlorisni in višinski gabarit za +/- 10%. Odstopanja se dovolijo za arhitekturo prireditvenega odra in druge objekte, vendar mora biti vsa pozidava odraz enotnega arhitekturnega oblikovanja. Dimenzije prireditvenega odra se prilagodijo reliefu prostora. Parkirne površine je dovoljeno lokacijsko prestaviti do 10 m v okviru iste parcele;
-
zasnova območja Igrišče za golf Prešnik se lahko s projektno dokumentacijo v okviru meje državnega prostorskega načrta spremeni tako, da se upoštevajo vse omejitve: konservatorski načrt, ki se izdela po izselitvi stanovalcev iz objekta, meja državnega prostorskega načrta, obstoječe dovozne poti na kmetijska in gozdna zemljišča, zagotovitev dostopa do vodnih in priobalnih zemljišč ter vse omejitve, ki izhajajo iz te uredbe;
-
v območju Javna infrastruktura so dovoljena odstopanja v okviru tehničnih rešitev, ki so primernejše s prometno-tehničnega vidika, z vidika urejanja voda, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
(2)
Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi vsa druga križanja gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s tem državnim prostorskim načrtom, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor javne infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja prostorske ureditve, če le-ta še ni zgrajena, oziroma po končani gradnji soglasje njenega upravljavca.