19. člen
Delovni čas
(1)
Tedenski delovni čas je 40 ur.
(2)
Dnevna delovna obveznost je lahko v obliki nepremičnega, premičnega, izmenskega ali deljenega delovnega časa.
(3)
Način evidentiranja in obračunavanja prisotnosti in odsotnosti z dela se določi s splošnim aktom. Način evidentiranja prisotnosti mora zagotavljati trajnost, točnost in razvidnost podatkov o delavčevi prisotnosti na delu. Delavec ima pravico vpogleda v svojo evidenco prisotnosti.
(4)
Za delo v popoldanskem delovnem času šteje delo, ko delavec 75% svoje dnevne delovne obveznosti opravi po 13. uri.
(5)
Določila (2) in (3) točke tega člena ne veljajo za zavarovalne zastopnike.
Delovni čas zavarovalnih zastopnikov se določi s podjetniško kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca.
(6)
Pred sprejemom splošnega akta o delovnem času je delodajalec dolžan zahtevati mnenje sindikata.
(7)
Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
(8)
Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
(9)
Delovni čas krajši od polnega se določi v skladu z merili podjetniške kolektivne pogodbe.