61d99ea0-fc66-42c2-925d-c43fa8316ce0

Za načrtovanje prostorske ureditve državnega pomena pobudnik pripravi pobudo in jo poda ministrstvu. Pobudnik pred podajo pobude seznani lokalno skupnost z namero o podaji pobude za načrtovanje prostorske ureditve državnega pomena na njenem območju.

Pobuda mora biti obrazložena in utemeljena v prostorskih strateških aktih in razvojnih dokumentih s področja, na katerem je podana. Vsebovati mora podatke, potrebne za odločanje o postopku DPN, osnutek načrta sodelovanja javnosti, osnutek časovnega načrta ter poročilo o seznanitvi lokalne skupnosti iz prejšnjega odstavka.

Ministrstvo preveri popolnost in utemeljenost pobude. Če je pobuda popolna in utemeljena jo javno objavi v prostorskem informacijskem sistemu, s čimer se začne postopek priprave DPN. Če pobuda ni popolna oziroma utemeljena, ministrstvo pobudnika pozove, da pobudo dopolni, ali jo z obrazložitvijo zavrne.

Če ministrstvo ob obravnavi pobude ugotovi, da bi bilo zaradi funkcionalne ali teritorialne povezanosti smiselno in racionalno sočasno načrtovati tudi druge prostorske ureditve državnega pomena, s tem seznani pobudnika in pristojna ministrstva. Če se ministrstvo, pobudnik in pristojna ministrstva dogovorijo za sočasno načrtovanje, obveznosti v zvezi s tem določi vlada v sklepu o pripravi DPN iz prvega odstavka 93. člena tega zakona.

Če ministrstvo prejme za določeno območje več pobud, s sklepom odloči o združitvi obravnave teh pobud v enem postopku DPN, če je to smiselno zaradi njihove funkcionalne in teritorialne povezanosti.

Če je treba sočasno s pripravo pobude izdelati dokument identifikacije investicijskega projekta v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, se lahko pobuda šteje tudi za dokument identifikacije investicijskega projekta.

Če se v pobudi utemelji, da je smiselna le ena varianta, je lahko sestavni del pobude študija variant, ki jo pobudnik pripravi ob smiselnem upoštevanju tega člena ter 92. do 94. člena tega zakona. Pobuda se v tem primeru šteje za predinvesticijsko zasnovo v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.

Če je bila najustreznejša varianta izbrana v postopku priprave regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa, se pobuda pripravi na podlagi tega akta. Sestavni del pobude je potrditev predinvesticijske zasnove, in to v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.

Po objavi pobude iz tretjega odstavka tega člena državni nosilci urejanja prostora v 30 dneh podajo podatke in usmeritve za načrtovanje. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave DPN nadaljuje, pri priprav DPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovane prostorske ureditve določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev.

Po objavi pobude iz tretjega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, v roku iz prejšnjega odstavka poda tudi mnenje iz tretjega odstavka 84. člena tega zakona.

Če pripravljavec ob objavi pobude ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, zaprosi za mnenje iz drugega odstavka 84. člena tega zakona, nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, ob dejanju iz devetega odstavka tega člena podajo tudi stališče glede izvedbe celovite presoje vplivov na okolje z vidika svoje pristojnosti. Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, poda mnenje sedem dni po prejemu teh stališč. Če nosilec urejanja prostora, ki sodeluje pri celoviti presoji vplivov na okolje, stališča iz prejšnjega stavka ne poda v roku iz devetega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje odloči brez tega mnenja.

Občina po objavi pobude iz tretjega odstavka tega člena poda vse podatke iz svoje pristojnosti, pomembne za državno prostorsko načrtovanje v roku, ki ni krajši od 30 dni. Občina lahko poda tudi usmeritve za načrtovanje. Če usmeritev ali podatkov v roku, ki ga določi ministrstvo, ne poda, se šteje, da jih nima.

Javnosti se omogoči dajanje predlogov in pripomb na objavljeno pobudo v roku, ki ni krajši od 30 dni.