(1)
Mladoletniku, ki je moten v duševnem ali telesnem razvoju sme izreči sodišče namesto oddaje v vzgojni zavod ali prevzgojni dom oddajo v drug ustrezen zavod za usposabljanje.
(2)
Ta ukrep lahko izreče sodišče tudi namesto varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, če je mogoče v zavodu za usposabljanje poskrbeti za zdravljenje in varstvo in s tem doseči namen tega varnostnega ukrepa.
(3)
Mladoletnik ostane v zavodu za usposabljanje dokler je to potrebno za njegovo usposabljanje, zdravljenje ali varstvo, vendar najdalj tri leta.
(4)
Če je sodišče izreklo mladoletniku ta vzgojni ukrep namesto varnostnega ukrepa po drugem odstavku tega člena, mora ob njegovi polnoletnosti znova preizkusiti ali je potrebno, da še ostane v tem zavodu ali pa ga je treba premestiti v ustrezen zavod za polnoletne osebe.