(1)
Ko izreče ukrep varstvenega nadzorstva, lahko odredi sodišče tudi eno ali več navodil, po katerih se mora ravnati obsojenec.
(2)
Pri izbiri navodil upošteva sodišče zlasti storilčevo starost, njegove psihične lastnosti, nagibe, iz katerih je storil dejanje, osebne razmere, njegovo prejšnje življenje, okoliščine, v katerih je storil dejanje ter njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju. Posebej mora paziti, da ne bo prizadelo z izbiro navodil obsojenčevega človeškega dostojanstva ter mu povzročilo posebnih težav.
(3)
Navodila sodišča smejo obsegati naslednje naloge:
1)
zdraviti se v ustreznem zdravstvenem zavodu;
2)
obiskovati ustrezno poklicno, psihološko ali drugo posvetovalnico;
3)
usposabljati se za poklic ali sprejeti zaposlitev, ki ustreza obsojenčevemu znanju, sposobnostim in nagnjenju;
4)
porabljati dohodke v skladu s preživninskimi dolžnostmi.
(4)
Med preizkusno dobo sme sodišče spremeniti ali odpraviti navodila po uradni dolžnosti, na predlog svetovalca ali obsojenca.