(1)
Kdor se izmika dajati preživnino za osebo, ki jo je na podlagi izvršljive odločbe, sodne poravnave ali izvršljive poravnave, sklenjene pred drugim pristojnim organom, dolžan preživljati, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)
V posebno hudem primeru dejanja iz prvega odstavka tega člena, se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(3)
Če izreče sodišče pogojno obsodbo, lahko naloži storilcu, da mora redno plačevati preživnino, lahko pa tudi, da mora poravnati zaostalo preživnino ali druge prisojene obveznosti, nastale s preživljanjem.