1993. Odlok o razglasitvi Cerkve Marijinega vnebovzetja za kulturni spomenik lokalnega pomena
Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg, v nadaljevanju ZVKD-1) in 17. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14) je Občinski svet Občine Trebnje na 7. redni seji dne 19. 6. 2019 sprejel
O D L O K
o razglasitvi Cerkve Marijinega vnebovzetja za kulturni spomenik lokalnega pomena
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Trebnje – Cerkev Marijinega vnebovzetja, EŠD 2591(v nadaljnjem besedilu: spomenik).
(1)
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
-
Cerkev stoji v osrednjem delu naselja in pomembno oblikuje njegov najstarejši del. Stoji na mestu starejše prednice, katere temelji so ohranjeni pod današnjimi tlaki oziroma na območju rimskodobne naselbine.
-
Gre za raščeno arhitekturo, zasnovano v 15. stoletju, grajeno od zgodnjega 15. stoletja (zvonik), sredi 15. stoletja (ladja), do sredine 18. oziroma 19. stoletja (prezbiterij in zakristija). Iz 18. stoletja izvira tudi oltarna oprema, iz 19. stoletja pa večinoma slike.
-
Arhitekturo in njene stavbne člene odlikujejo prvine gotskega sloga, ki izhajajo iz stilno-formalnih prvin obdobja okoli leta 1400 oziroma internacionalnega gotskega sloga, sam koncept dvoranske ladje je mogoče opredeliti kot pomembno razvojno stopnjo posebne variante slovenske gotike v obliki dvoranskih cerkva, ki jo je kot prva realizirala župnijska cerkev v Kranju okoli leta 1430, prezbiterij pa sodi med značilne predstavnike baročne arhitekturne umetnosti pod vplivi avstrijskega baroka.
-
Stavba je ohranila večino avtentičnih sestavin zlasti v notranjščini, in sicer tako gradivo kot tudi omete, beleže in poslikave.
-
Cerkvena zunanjščina ladje je pomembna še z vidika zgodovine prenov 19. stoletja, saj je regotizacija cerkve leta 1862 sovpadala s podobnimi zgodnjimi primeri na Dolenjskem (Novo mesto, Šentrupert).
-
Sestavni del likovnega izraza notranjščine predstavlja tudi notranja oprema, od katere izstopajo zlasti oltarji, delo kvalitetnih rezbarskih delavnic 18. stoletja. Njena vrednost je toliko večja, ker doslej še niso doživeli večjih posegov.
-
Bližnji prostor okrog cerkve, pod katerim se potencialno skrivajo ostanki staroslovanskih grobov in protiturškega tabora.
-
Zaradi naštetih lastnosti je stavba z opremo pomemben vir podatkov z izrazitim znanstvenim potencialom tako s tehničnega kot likovnega vidika.
(2)
Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
-
Med varovane sestavine na zunanjščini sodijo vsi originalni stavbni členi: portali, talni zidec, členitev sten z vsemi ometi in poslikavami in okni, zvonik, kamnoseški detajli ter razmerja med posameznimi stavbnimi enotami.
-
Med varovane sestavine v notranjščini sodijo: tlaki, oboki z vsemi elementi obočnega sistema, stebri, slavolok, členitev sten, osnovna tlorisna razdelitev notranjščine, oltarna obhajilna miza, oprema, kropilniki, orgle, slike križevega pota ter ohranjeno izvirno stavbno pohištvo, klopi, poslikave oziroma freske.
(1)
Spomenik obsega nepremičnino: parc. št.: 234/1, k.o. Trebnje, stavbo št.: 829, k. o. Trebnje.
(2)
Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega neposredno okolico cerkve. Vplivno območje obsega nepremičnine:
-
del parc. št. 232 (del ceste, ki poteka na vzhodni strani vplivnega območja, v dolžini 79 m), k. o. Trebnje,
-
parc. št. 234/3, k. o. Trebnje, del stavbe št. 827, k.o. Trebnje,
-
parc. št. 234/5, k. o. Trebnje,