Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva. Pri uveljavljanju tega varstva je vsakomur zagotovljena:
1.
prosta izbira zdravstvene delovne organizacije in zdravstvenega delavca;
2.
pravica do ugovora na pristojni organ zdravstvene delovne organizacije, če bolnik meni, da niso bila uporabljena zadosti učinkovita sredstva za njegovo zdravljenje ali da so bila kršena etična načela:
3.
pravica, da izve za diagnozo bolezni in za prognozo zdravljenja, če to po mnenju zdravnika, ki ga zdravi, ne bi poslabšalo njegovega zdravja ali zmanjševalo možnosti ozdravljenja;
4.
pravica, da so kirurški in drugi medicinski posegi dovoljeni samo z vnaprejšnjo privolitvijo bolnika oziroma staršev ali skrbnika, če je bolnik mladoleten ali nima opravilne sposobnosti. V nujnih primerih, ko je v nevarnosti bolnikovo življenje, so kirurški in drugi posegi dopustni tudi brez vnaprejšnje privolitve bolnika, če je v takem stanju, da ne more sam odločati oziroma zaradi nujnosti ni mogoče dobiti privolitve staršev ali skrbnika;
5.
pravica, da lahko ob predpisanih pogojih zahteva konziliarni pregled, konzultacijo zdravnika, ki ga sam izbere ter preizkus strokovnosti dela zdravstvene delovne organizacije oziroma zdravstvenega delavca.
Statut zdravstvene delovne organizacije mora podrobneje določiti način uveljavljanja pravic iz tega člena.