Odlok o razglasitvi Pokljuške soteske za naravni spomenik (Radovljica)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 31-1343/1993, stran 1730 DATUM OBJAVE: 11.6.1993

VELJAVNOST: od 19.6.1993 / UPORABA: od 19.6.1993

RS 31-1343/1993

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 19.6.1993 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 7.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 19.6.1993
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
1343. Odlok o razglasitvi Pokljuške soteske za naravni spomenik (Radovljica)
Na podlagi 18. in 19. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, Uradni list RS, št. 8/90 in 26/92) in 5. člena Odloka o organizaciji in delu občinske skupščine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/89, Uradni list RS, št. 23/91) in na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj je Skupščina občine Radovljica na 21. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 5. 1993 sprejela
ODLOK
o razglasitvi Pokljuške soteske za naravni spomenik

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Z namenom, da se ohrani izjemna naravna dediščina, se s tem odlokom Pokljuška soteska razglaša za naravni spomenik.

2. člen

Pokljuška soteska je ostanek nekdanjega toka Ribščice. Potok je sotesko izdolbel v času umikanja ledenikov. Nad kilometer dolga soteska je čedalje globja, ožja in težko prehodna. Stene so ponekod previsne, globoke čez 50 metrov in se na nekaterih mestih zožijo do le nekaj metrov širine. Na robu sten so na več mestih nastali naravni mostovi. Najbolj slikovit je Veliki naravni most. Pokljuška luknja je krajši jamski rov pod severnim robom soteske, ki je razširjen v dvorano. Poleg treh vhodov so v steni dvorane še tri naravna okna. Soteska je največja fosilna soteska v Sloveniji in značilen primer erozije ledeniškega odtoka.

II. OBSEG SPOMENIKA

3. člen

Spomenik obsega sledeče področje:

III. VARSTVENI REŽIM

4. člen

Območje spomenika je pod posebnim družbenim varstvom, določenim z Zakonom o naravni in kulturni dediščini in s tem odlokom. V območju spomenika so dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki niso v nasprotju s spomeniškimi lastnostmi naravnega spomenika.

5. člen

Na področju spomenika je prepovedan vsak poseg, ki bi razvrednotil, poškodoval ali uničil spomenik in prizadel njegovo svojevrstnost.

6. člen

Na področju spomenika veljajo varstveni režimi za površinsko geomorfološko naravno dediščino, za podzemeljsko geomorfološko dediščino in za hidrološko naravno dediščino.

7. člen

Na površju velja prepoved za:

-

gradbena dela (graditev cest in infrastrukturnih naprav), odkopavanje in zasipavanje terena,