6337d66b-b6ed-42cb-9206-51a8f56b47f8

Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.

Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se obvezno priključi tudi na kanalizacijsko omrežje, razen objektov izven naselij, kjer je obremenitev odpadne vode nizka in je odvajanje možno le s prečrpavanjem. Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, se odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode izvede z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih greznic, pod pogoji in soglasjem upravljavca. Vsebina greznic se obdela na eni od komunalnih čistilnih naprav. Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oziroma predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo. Podrobnejše pogoje o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ureja občinski odlok.

Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik …). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.

Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekte za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi. Prepovedan je razvoz gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij.

Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.

Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov.

Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi. Pri umeščanju in graditvi baznih postaj se upošteva naslednje:

Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih EUP se uredi javna razsvetljava.

Varovalni pas sistemov elektrike je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor (širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje), ki znaša:

V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje.

Na podlagi pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij se lahko v varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov ter razdelilnih transformatorskih postaj, razdelilnih postaj in transformatorskih postaj opravljajo dejavnosti, ki se uvrščajo v dejavnosti I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem v skladu z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) le na zemljiščih, kjer je takšna dejavnost opredeljena v prostorskih aktih občin, veljavnih na dan uveljavitve tega pravilnika in se na teh zemljiščih takšna dejavnost z dnem uveljavitve tega pravilnika tudi izvaja.

Pri načrtovanju in gradnji objektov na območju občine je potrebno upoštevati naslednje pravilnike, normative in tipizacijo:

Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo in energijo biomase ali druge alternativne vire. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva.

Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega 1000 m2 se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.

Pri prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja. V primeru premestitve telekomunikacijskih naprav je treba obvestiti operaterja najmanj 30 dni pred posegom. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo telekomunikacijsko omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavec telekomunikacijskega omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne pogoje in soglasja upravljavca telekomunikacijskih naprav.

Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag.

Pri prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja. Za območja novih con ali večjih objektov se mora načrtovati novo telekomunikacijsko omrežje. Vsaj 60 do 90 dni pred izgradnjo komunalne infrastrukture se na posameznem območju obvesti upravljavca telekomunikacijskega omrežja. Pri vseh posegih v varovalni pas javne infrastrukture, ter gradnji objektov in izgradnji komunalnih naprav na območju predvidene ureditve je potrebno v fazi izdelave dokumentacije (projektov PGD in PZI itd.) pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca telekomunikacijskih omrežja. Na območju ureditve zagotoviti in predvideti ustrezno zaščito obstoječe telekomunikacijske infrastrukture ob vseh posegih v varovalni pas telekomunikacijske infrastrukture. Zaščito in prestavitev tangiranega telekomunikacijskega omrežja se obdela v projektu.

Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati pod pogoji upravljavca GJI oziroma v katerih je pri pripravi tehnične dokumentacije pred poseganjem v prostor potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, so:

V primeru, da bo zaradi gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav treba izvesti prestavitev oziroma zaščito obstoječega javnega komunikacijskega omrežja ali pripadajoče infrastrukture, je dolžan investitor predvidene gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav o tem obvestiti operaterja, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je potrebno prestaviti in zaščititi, najmanj 30 do 90 dni pred predvidenim pričetkom del ter njegovi pooblaščeni osebi omogočiti prisotnost ter strokovni nadzor pri izvedbi del. V nasprotnem primeru investitor odgovarja operaterju za morebitno povzročeno škodo. Pred pričetkom vseh posegov in komunalni ureditvi je potrebno naročiti zakoličbo zemeljskega telekomunikacijskega omrežja, ter po potrebi naročiti zaščito oziroma prestavitev tangiranega telekomunikacijskega omrežja. Stroški zakoličbe, stroški prestavitve in zaščite telekomunikacijskega omrežja bremenijo investitorja gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav.

Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša:

Varovalni pas občinskih cest in poti se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok: pri lokalni cesti 8 m, pri javni poti 6 m, pri javni poti za kolesarje 3 m. Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste. Pogoje o gradnji, vzdrževanju in varstvu občinskih cest določa občinski predpis o občinskih cestah.

Za vsak javni, proizvodni, servisni objekt, turistični, športni objekt oziroma za posamezni del objekta je treba zagotoviti naslednje najmanjše število parkirnih mest(v nadaljevanju: PM) glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:

Dejavnost	Število parkirnih mest (PM) na enoto
Stanovanjski objekti, počitniške hiše	1–2 PM na stanovanje
Večstanovanjski objekti	1–1,5 PM na stanovanje (dodatno 10 % za obiskovalce)
Dom za ostarele	1 PM na 5–8 postelj (dodatno 75 % za obiskovalce), minimum 3 PM
Osnovne šole	1PM/ na učilnico + 1 PM na oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev
Vrtci	2 PM na oddelek + 1 PM na oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev
Poslovne/dejavnosti/pisarne/javni prostori	1 PM na 30 m2–40 m2 neto površin ali 1 PM/50 m2 etažnih površin (dodatno 20 % za obiskovalce)
Prodajni prostori	1 PM na 30 m2–40 m2 koristne prodajne površine ali 1 PM na 60 m2 etažnih površin
Butiki, specializirane trgovine	1 PM na 50 m2 koristne prodajne površine od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
Večnamenske dvorane	1 PM na 5 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce
Kinematografi, šolske dvorane	1 PM na 5–10 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce
Cerkve	1 PM na 20–30 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce
Športne dvorane	1 PM na 50 m2 površine dvorane
Obrt, servisi in proizvodni objekti	1 PM na 3 zaposlene ali 1 PM na 50–70 m2 neto površin
Bencinski servis z osebjem	1 PM/25,00 m2 stavbe, ne manj kot 3 PM za obiskovalce
Avtopralnice	3–5 PM na 1 pralno mesto
Avtomobilski servisi	6 PM na 1 popravljalno mesto
Gostinski objekti	1 PM na 10 sedežev
Gostišča s prenočišči	1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže + 1 PM za avtobus
Turistične-nastanitvene stavbe	1 PM na 2–6 postelj in 1 PM na 8–12 sedežev v restavraciji od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
Športnega igrišča in naprave	1 PM na 250 m2 površin
Za obiskovalce športnih prireditev oziroma gledalci	1 PM na 10–15 prostorov za obiskovalce
Igrišča za tenis	4 PM na igrišče
Kegljišče, bowling	4 PM na stezo
Pokopališča	1 PM na 600 m2 površine, ne manj kot 10 PM

Zagotovljeno mora biti najmanj 1 PM oziroma 5 % vseh PM pri objektu, ki je namenjeno javnosti, za parkiranje vozil invalidnih oseb. Izvedena mora biti ozelenitev parkirišč in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM, razen ob stanovanjskih objektih. Ob stanovanjskih površinah se k površini za parkiranje šteje utrjeno dvorišče. Za posamezno drevo na parkiriščih (razen ob stanovanjskih objektih) mora biti zagotovljena zelena površina v velikosti premera odraslega drevesa x 0,8. Samostojna parkirišča za parkiranje tovornih vozil so v centralnem, turističnem, rekreacijskem, stanovanjskem delu ter ob družbenih objektih, pokopališčih, prepovedana. Okolice trgovskih/poslovnih/proizvodnih con ter pripadajoča parkirišča morajo biti obsajene na podlagi krajinsko arhitekturnega načrta.

Kadar ustreznega števila PM na mestu gradnje (zemljišču namenjenem gradnji) v območju gradnje trgovskih, gostinskih, storitvenih, družbenih, obrtnih in poslovnih območjih ni mogoče zagotoviti, mora investitor ustrezno število PM zagotoviti v neposredni bližini – manj kot 200 m od nameravane gradnje, in sicer:

Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne, železniške, pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir.

Del območja občine je v vplivnem območju letališča Murska Sobota, preko območja občine potekajo tudi zračne poti, zato je pri načrtovanju objektov, instalacij in naprav, ki so višje od 100 m od okoliškega terena in so v koridorjih večjih infrastrukturnih koridorjev, upošteva predpise s področja letalstva. Za vsak poseg, ki s svojo višino utegne vplivati na varnost zračnega prometa, se predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega organa za civilno letalstvo.

Prodaja izven prodajaln je možna na vseh javnih površinah, ob trgovskih in gostinskih objektih ter na območjih, kjer se izvajajo javne prireditve, ob predhodni pridobitvi soglasja občinske uprave ali upravljavca/lastnika površine.