636d7910-14b4-4cbb-b2a3-20a020e57892

Obravnavano območje se prometno navezuje na obstoječo glavno cesto II. reda 107/1275 Šentjur–Mestinje, preko enega novega priključka na severu, ter možnostjo izvedbe peš dostopa do policijske postaje, prav tako na severni strani preko hodnika za pešce v sklopu ceste.

Za zagotovitev ustreznega prometnega profila je potrebno rekonstruirati obstoječo glavno cesto II. reda GC II 107/1275 Šentjur–Mestinje (vključno z izvedbo kolesarske steze, hodnika za pešce, zelenega pasu za linijski drevored minimalne širine 2,0 m) vzdolž območja vključno s priključkom na glavno cesto II. reda. V ta namen so vzdolž obstoječe prometnice določene štiri funkcionalne enote (FeG/6, FeI/1, FeP/3.1 in FeP/3.2) za namen izvedbe priključka, kolesarske steze, hodnika za pešce in zelenega pasu. V kolikor se med pripravo projekta rekonstrukcije glavne ceste izkažejo boljše oblikovne in tehnične rešitve, ki vključujejo zeleni pas z drevoredom neposredno ob vozišču, se lahko zeleni pas z drevoredom namesto ob hodniku za pešce izvede med voziščem in kolesarsko stezo. Mikrolokacija novega priključka na glavno cesto je lahko, na podlagi podrobnejših rešitev tudi drugačna.

Nov cestni priključek mora biti dimenzioniran in projektiran kot skupinski priključek Osnova za dimenzioniranje cestnega priključka, preko katerega se bo obravnavano območje navezovalo na državno cesto je kapaciteta analiza »Ureditev križišča na križanju glavne ceste G2-107/1275 (Šentjur–Mestinje) s cestnim priključkom k predvideni ureditvi Intervencijskega centra Šentjur v km 0+340, na območju naselja Šentjur« (PROJEKTIVA NVG, projektiranje in inženiring, d.o.o., št. projekta: 746/23, april 2023), na podlagi katere je izdelana idejna zasnova križišča.

V nadaljnjem postopku je potrebno prikazati celotno ureditev cestnega priključka, ustrezno širino in dolžino priključka, odvodnjavanje, dopusten naklon ipd. Zavijalne loke je potrebno projektirati tako, da bodo sestavljeni iz treh krožnih lokov (košarasta krivina), katerih velikosti so v razmerju R1:R2:R3 = 2:1:3. Zavijalne loke je potrebno glede na tip merodajnega vozila preveriti in prikazati z dinamičnimi traktrisami merodajnega vozila. Pri izvozu na državno cesto se ne sme uporabiti nasprotni vozni pas oziroma se ne sme uporabiti levi zavijalni pas.

Pri načrtovanju prometnic je potrebno:

Na cestnem priključku je potrebno zagotoviti minimalno ustrezno preglednost. Predvidena ureditev zelenih površin oziroma zasaditev dreves se ne sme predvideti v območju preglednosti ali na cestnem priključku oziroma križišču. Na območju površin potrebnih za preglednost ne sme biti ničesar kar bi preglednost oviralo ali zmanjševalo.

Na celotnem območju se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija.

Kakršnikoli objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste ustrezno odmaknjeni.

Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko obdobje. Morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti pred tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu onesnaževanju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste.

V varovalnem pasu državne ceste, ki jih določa zakonodaja s področja cest, je raba prostora omejena. Posegi v varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene morebitne širitve zaradi razvoja prometa ter njenega videza. V varovalnem pasu državne ceste je dopustno načrtovat takšne dejavnosti in izvajati takšne posege, ki ne bodo negativno vplivali na cesto in onemogočali njeno širitev zaradi razvoja prometa. V varovalnem pasu niso sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisija, ki so posledica prometa na državni cesti moteče (obremenitev s hrupom, plini, prašnimi delci).

Prečkanja in potek gospodarske javne infrastrukture v cestnem zemljišču državne ceste in njenem varovalnem pasu so grafično prikazana v »Prikazu ureditev omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro«. Trase vodov gospodarske javne infrastrukture v območju državne ceste (cestno zemljišče z varovalnimi pasovi in zračni prostor v višini 15,0 m nad najvišjo točko vozišča) morajo biti načrtovane izključno v podzemni izvedbi, skladno z določbami Pravilnika o projektiranju cest. Morebitna gradnja gospodarske javne infrastrukture v cestnem zemljišču državne ceste je dopustna na podlagi predhodno pridobljene stvarne pravice s strani upravljalca ceste.

Objekti za obveščanje in oglaševanje se ob državnih cestah v naselju lahko predvidijo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije. Za postavitev je potrebno soglasje Direkcije RS za infrastrukturo ali se rešitev poda pri projektni dokumentaciji za pridobitev mnenja za gradnjo objektov.

Pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo v varovalnem pasu državne ceste je potrebno vložiti projektno dokumentacijo v pregled in potrditev Direkciji RS za infrastrukturo in si pridobiti pozitivno mnenje za izvedbo del.

Parkirni prostori za potrebe intervencijskega centra in policijske postaje so delno locirani ob obeh objektih, sicer pa sta mirujočemu prometu namenjeni dve parkirišči, medsebojno ločeni z zelenim pasom (širine vsaj 2,5 m) in ozelenjeni z drevesno vegetacijo v jugozahodnem delu obravnavanega območja. V okviru parkirnih prostorov se predvidi parkirišča in objekti za shranjevanje koles s stojali, ki so lahko tudi nadkrita. Ureditev manipulativnih površin in parkirišča so določeni v 9. členu tega odloka.

Za vse prometne površine se določa:

(a) prometnice morajo biti opremljene z vertikalno in horizontalno signalizacijo;

(b) radiji v križiščih morajo biti prilagojeni tudi vozilom intervencijskih služb;

(c) vsi hodniki za pešce morajo biti primerno utrjeni (tlakovani ali asfaltirani), enotno oblikovani; površine morajo biti iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti (širina, prečni in vzdolžni nagib) morajo ustrezati veljavnim normativom;

(d) invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin, dostope do objektov se predvidi na način, da so kar se da prilagojeni osebam z oviranostmi (če je možno brez višinskih preprek za uporabnike).