Poleg tega, če je finančni instrument s fiksno obrestno mero varovan pred tveganjem nekaj časa po njegovi izdaji in so se medtem obrestne mere spremenile, lahko podjetje določi del, ki je enak referenčni obrestni meri […]. Predpostavimo na primer, da podjetje izda finančno sredstvo s fiksno obrestno mero v vrednosti 100 DE, ki ima efektivno obrestno mero 6 odstotkov, ko znaša LIBOR 4 odstotke. To sredstvo začne varovati pred tveganjem nekaj časa pozneje, ko se LIBOR poviša na 8 odstotkov in poštena vrednost sredstva zmanjša na 90 DE. Podjetje izračuna, da če bi kupilo sredstvo na dan, ko ga je prvič določilo kot varovano postavko, po njegovi takratni pošteni vrednosti 90 DE, bi bil dejanski donos 9,5 odstotka. […]. Podjetje lahko kot varovano postavko določi del LIBOR v višini 8 odstotkov, ki ga delno sestavljajo pogodbeni obrestni denarni tokovi in delno razlika med trenutno pošteno vrednostjo (tj. 90 DE) in zneskom, ki ga je treba odplačati ob zapadlosti (tj. 100 DE).
Vstopite v TFL 