17. člen
(odmera denarnega nadomestila)
(1)
Višina denarnega nadomestila se osebam s priznano mednarodno zaščito, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje oziroma jim preživljanje ali bivanje ni zagotovljeno kako drugače, določi v odstotku osnovnega zneska minimalnega dohodka. Odstotki so določeni v 20. členu te uredbe.
(2)
Šteje se, da je osebi s priznano mednarodno zaščito preživljanje zagotovljeno drugače, če ima zavezanca, ki ga preživlja.
(3)
Višina denarnega nadomestila se osebi s priznano mednarodno zaščito, ki ima lastna sredstva ali ji je preživljanje zagotovljeno kako drugače, določi tako, da se od denarnega nadomestila iz prvega odstavka tega člena odšteje višina povprečnih lastnih sredstev, ki so jih oseba s priznano mednarodno zaščito, njeni družinski člani oziroma zavezanci prejeli v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka. Šteje se, da je oseba s priznano mednarodno zaščito začela prejemati lastna sredstva s prvim dnem meseca, ki sledi mesecu, v katerem jih je oseba s priznano mednarodno zaščito prvič prejela.
(4)
Ne glede na prejšnji odstavek se pri odmeri denarnega nadomestila ne upoštevajo lastna sredstva, ki so jih osebe s priznano mednarodno zaščito, njeni družinski člani oziroma zavezanci prenehali prejemati. Zahtevku se priloži dokazilo o prenehanju prejemanja lastnih sredstev. Šteje se, da je oseba s priznano mednarodno zaščito prenehala prejemati lastna sredstva s prvim dnem meseca, ki sledi mesecu, v katerem jih je oseba s priznano mednarodno zaščito prenehala prejemati.
(5)
Višina denarnega nadomestila se članom družine s priznano mednarodno zaščito in družinskim članom begunca, ki imajo dovoljenje za prebivanje, izdano na podlagi zakona, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, določi kot razlika med denarnim nadomestilom, izračunanim na podlagi prvega odstavka tega člena, in seštevkom v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve vloge prejetih povprečnih lastnih sredstev vseh družinskih članov in zavezancev.