Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem...

1316. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tišina – SD OPN 1

Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 Zakona o varstvu okolja – ZVO-1B, 108/09, 80/10 Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor – ZUPUDPP, 43/11 Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin – ZUUJFO) ter 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 41/15) je Občinski svet Občine Tišina na 3. izredni seji dne 20. 4. 2017 sprejel

O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tišina – SD OPN 1

I. UVODNI DOLOČBI

1. člen

(predmet sprememb in dopolnitev)

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka občinskega prostorskega načrta Občine Tišina (v nadaljevanju: SD OPN 1). V okviru teh sprememb se v celotni zamenja besedilo strateškega in izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Tišina, ki je bil sprejet z odlokom (Uradni list RS, št. 14/07).

2. člen

(vsebina prostorskega načrta)

SD OPN 1 se nanašajo na spremembe celotnega strateškega in izvedbenega dela, ki obsegajo:

-

zamenjava celotnega besedila odloka od vključno 3. člena do vključno 58. člena,

-

dopolnitev odloka z novo Prilogo 1 z nezahtevnimi, enostavnimi in začasnimi objekti.

Besedilo odloka se glasi:

»II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

3. člen

(stanje, značilnosti in težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini)

(1)

Območje Občine Tišina (v nadaljevanju: občina) zavzema nižino severno od reke Mure, ki jo imenujemo zahodno Ravensko. Območje je izrazito kmetijsko, s kvalitetnimi njivskimi površinami, vendar kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga. Prebivalstvo v občini v povprečju upada, le v naseljih Murski Črnci in Tropovci prebivalstvo v zadnjih letih rahlo narašča. Nadpovprečno prebivalstvo narašča v romskem naselju pri Vanča vasi. Prisotno je pomanjkanje delovnih mest, ki jih občina želi zagotoviti v naseljih bivanja.

(2)

V občini je 12 naselij in en večji zaselek. Središče občine je naselje Tišina, ki skupaj z delom naselja Tropovci zadovoljuje potrebe na lokalnem nivoju. Družbene funkcije so razporejene v centralnem delu naselja, kjer je občinska zgradba, šola, cerkev, trgovina osnovne preskrbe in servisi. Vsa naselja v občini so nižinska obcestna naselja, glede na tipologijo in tudi po funkciji ima večina še vedno pretežno kmečki značaj. Večja območja družbene infrastrukture se nahajajo le v centralnem delu naselja Tišina. Javne površine so omejene na rekreacijske in športne površine. V vseh naseljih so še prosta nezazidana stavbna zemljišča, ki se pojavljajo kot vrzeli ob cestah.

(3)

Območje občine je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije, zaradi komunalno opremljenih naselij in dobre povezave z bližnjimi regijskimi centri, kvalitetno bivalno okolje. V zadnjih letih je bilo izboljšanje kvalitete bivalnih območij usmerjeno v gradnjo infrastrukture, predvsem je to oskrba s pitno vodi ter zbiranje in čiščenje odpadnih voda. Pomanjkljivo je urejen le odvod meteornih voda. Ostala infrastruktura (prometna infrastruktura in telekomunikacije) je bila izvedena pred časom na celotnem območju občine. Urejen je pretežni del lokalnih cest, saj so vse lokalne ceste in poti asfaltirane. To omogoča mobilnost in neposredno povezavo vseh naselij in zaselkov z lokalnim središčem in drugimi občinskimi središči ter višje kategoriziranimi cestami, ki vodijo v večja središča (Mursko Soboto in Maribor). K boljši povezanosti s širšim zaledjem in tujino prispeva tudi avtocesta, na katero se občina navezuje preko državne ceste.

(4)

Občina je že v preteklosti želela zagotoviti ustrezna zemljišča za dejavnosti, ki bi zagotavljale delovna mesta v domačem kraju. Ker ni bilo drugih površin, je bila rezervirana poslovno-obrtna cona v občinskem središču, ki se nahaja v neposredni bližini centralnega dela naselja in zato ni primerna za agresivne dejavnosti. Drugih večjih prostih površin za razvoj dejavnosti v občini ni, zato se pojavlja težnja po zagotoviti ustreznih zemljišč za razvoj gospodarskih dejavnosti.

(5)

V občini so kot posebna območja opredeljena poplavna območja in območja varstva narave, ki predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeščanje dejavnosti. Občina zato med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven naravovarstvenih območij in izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče. Dejavnosti se usmerja izven območij, ki so ali bodo ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč.

4. člen

(možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije)

(1)

Občinski prostorski načrt Občine Tišina (v nadaljevanju: OPN) temelji na usmeritvah iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Dejavnosti v prostoru občine se usmerja na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšuje s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. V občini, predvsem pa v občinskem središču naselju Tišina, se vzpodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije.

(2)

Naselja morajo biti varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena. Kvaliteta bivalnega okolja se zagotavlja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne oskrbe s pitno vodo in z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče.

(3)

Prostorski razvoj naselij se usmerja na proste površine znotraj naselij in zagotovitev dodatne komunalne opreme. V večini naselij so širitve za stanovanjsko gradnjo in kmetijske dejavnosti načrtovane le na robovih in vrzelih kot zaokrožitev območja naselja. Nove površine se zagotovi za razvoj gospodarskih dejavnosti v obrtni coni v Gederovcih. Zagotovi se dodatne površine za razvoj romskega zaselka v Borejcih.

(4)

V naseljih, kjer še ni meteorne kanalizacije, se poiščejo tehnične in prostorske rešitve za odvod in čiščenje, vključno z meteornimi odpadnimi vodami. Meteorna kanalizacija mora biti ločena. Izpust v površinske odvodnike bo obogatil vodno mrežo in posredno podtalnico.

(5)

Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se je občina vključila v obnovo in posodobitve sistemov oskrbe s pitno vodo ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen se je občina vključila v regijski projekt »Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem B«, v okviru katerega se zagotavlja javna oskrba s pitno vodo vsem prebivalcem občine. Na območju občine so številni in razpršeni viri pitne vode, zato se varuje vse obstoječe in potencialne vire vodooskrbe, med katerimi so potencialno lahko tudi obstoječi viri za lastno oskrbo s pitno vodo oziroma viri, ki še morda niso zaščiteni glede na predpise.

(6)

Razvoj kmetijstva sloni na obstoječih večjih posestnikih (bivša državna kmetijska gospodarstva) in na posameznikih, ki svoja gospodarstva šele razvijajo. V kmetijstvu so podani pogoji za intenzivno poljedelsko pridelavo in pridelavo v rastlinjakih z uporabo geotermalne vode. Komasacije so pretežno izvedene.

(7)

Na območju občine so nahajališča proda in peska. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN). Za nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov.

(8)

Del občine ob reki Muri je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem. Širše območje je definirano kot ekološko pomembno območje s številnimi lokalnimi naravnimi vrednotami in kot posebno varstveno območje Natura 2000. V območju se biotska raznovrstnost in habitatni tipi rastlinskih in živalskih vrst ohranjajo z rabo prostora, ki omogoča vzpostavitev in vzdrževanje ugodnega stanja teh vrst.

Območja varstva narave so obvezujoča za občino in vpeta v vse razvojne pobude, sočasno pa se območja varstva narave ob reki Muri izkoristi kot razvojni potencial na področju turizma in rekreacije ob upoštevanju pogojev za varstvo narave.

5. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1)

Občina je povezana s sosednjimi občinami Radenci, Cankovo, Puconci in Mestno občino Murska Sobota ter sosednjo Republiko Avstrijo z dobro urejeno cestno mrežo. Javni potniški promet je omejen na avtobusne povezave, ki pa so minimalne in se opuščajo. Delno so s sosednjimi občinami vzpostavljene rekreacijske kolesarske poti, večinoma ob javnih cestah in na območju ob reki Muri.

(2)

Z Mestno občino Murska Sobota je občina povezana predvsem zaradi zadovoljevanja nekaterih družbenih funkcij (npr. srednje šole, zdravstvena oskrba, kultura, šport itd.), kar omogoča neposredna cestna povezava.

6. člen

(cilji skladnega prostorskega razvoja občine)

Cilji prostorskega razvoja občine so:

-

zagotovi se delovna mesta v občini s spodbujanjem proizvodne obrti,

-

ustvari se kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo ustreznih bivalnih površin in dograditvijo komunalne infrastrukture,

-

utrdi se vlogo vodilne občine v zahodnem delu pomurske regije z razvojem družbene infrastrukture in gospodarskih dejavnosti,

-

zagotovi se prostorski razvoj romskega naselja,

-

ohranja se prostorsko identiteto naselij,

-

vzpodbuja se dopolnilno gradnjo v območjih individualne stanovanjske gradnje,

-

zagotovi se kvaliteto bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene infrastrukture,

-

zagotovi se trajnostna raba naravnih virov, mineralnih surovin,

-

vzpodbuja se rabo obnovljivih virov energije ter racionalno ravnanje z odpadki,

-

ohranja se biotska raznovrstnost in ugodno stanje habitatnih tipov v vseh območjih varstva narave,

-

celostno se ohranja in varuje objekte in območja kulturne dediščine,

-

v lokalnem središču, naselju Tišina se dopolnjuje funkcijo lokalnega središča z razvojem dopolnjujočih dejavnosti, ki zagotavljajo naselju, občini in širšemu območju ustrezno osnovno oskrbo, sanira in vzpostavi se zeleni sistem v naselju, ohranja se kulturno dediščino in identiteto naselja,

-

izboljšuje trajnostno mobilnost in spodbuja fizične integracije prometnih podsistemov,

-

komunalno opremiti poslovno-obrtna območja,

-

pospešuje se razvoj turizma ter vzpostaviti primerno turistično infrastrukturo,

-

podvojiti število družinskih kmetij, ki bodo razpolagale z več kot 10 ha obdelovalne zemlje,

-

pospeševati specializacijo proizvodnje (sadjarstvo, zelenjadarstvo, domače mesnine, turistična ponudba) na kmetijah, ki imajo več kot 2 ha obdelovalne zemlje, spodbujati uvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (zelenjadarstvo, domače obrti, predelavo ali obdelavo kmetijskih proizvodov), povezovanje kmetovalcev in čim večja oskrba prebivalstva z domačimi pridelki in izdelki,

-

spodbujati turistično ponudbo in pridobitev nastanitvenih kapacitet (zeleni turizem – reka Mura, sanacija opuščenih gramoznic v rekreacijsko turistično ponudbo, pohodništvo, kolesarstvo, ribolov ipd.,

-

zagotoviti kvalitetno pitno vodo.

2. Zasnova prostorskega razvoja občine

7. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)

Poselitev se prioritetno usmerja v proste površine znotraj naselij, zaradi racionalne izrabe javne gospodarske infrastrukture pa tudi v nova območja na robovih naselij, ki pomenijo zaokrožitev meje naselij. Razvoj naselij se usmerja v zgostitev ob upoštevanju morfologije naselij in obstoječe grajene strukture. Zaradi ohranitve morfološke strukture obcestnih naselij in delov naselij se onemogoči gradnja stanovanjskih objektov v liniji gospodarskih objektov tako, da se vrtovi in sadovnjaki opredelijo kot zelene površine. Degradiranih ali nezadostno izkoriščenih zemljišč v občini ni. Uredijo in razširijo se rekreacijska območja v vseh naseljih.

(2)

Razvoj romskega zaselka v Borejcih je usmerjen v širitev, saj znotraj obstoječega naselja ni možno zagotoviti potreb po stanovanjih.

(3)

Na področju kmetijstva se vzpodbuja preusmeritve dela kmetijske pridelave v kulture za izkoriščanje biomase kot alternativni vir energije (bioplin, biodizel). Vzpodbuja se tudi intenzivna pridelava pod rastlinjaki ter namakanje kmetijskih zemljišč. Za vsa kmetijska zemljišča, izven območji varstva narave, se načrtujejo agrarne operacije ter namakanje s koriščenjem vode iz reke Mure. Za razvoj kmetijstva se v občini zagotovi možnost gradnje večjih proizvodnih objektov tudi izven poselitvenih območij. Širitev kmetij v naseljih je možna le, če so zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji.

(4)

Za razvoj gospodarskih dejavnosti v naseljih ni prostorskih možnosti, zato se zagotovi dodatne površine ob državni meji v naselju Gederovci.

(5)

Razvoj turizma je usmerjen v zavarovana območja ob reki Muri, kjer se načrtujejo pohodniške in kolesarske poti brez večjih posegov. Nastanitvene turistične kapacitete so možne kot dopolnilna dejavnost na kmetijah.

(6)

Za razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se poveča obstoječa igrišča, na krajevnih travnatih rekreacijskih območjih se uredi potrebno infrastrukturo.

8. člen

(vloga in funkcija naselij)

Občinsko središče, naselje Tišina je lokalno središče, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Ostala naselja v občini so funkcijsko manj pomembna. So podeželska naselja z bivalno funkcijo, z vmesnimi kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno preskrbo in rekreacijo.

9. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1)

Prometno je občina navezana na sosednje občine in pomembnejša regionalna središča (Maribor in Murska Sobota) preko državnih cest. Glavne prometne smeri so speljane do Mestne občine Murska Sobota na vzhodu in do Občine Radenci na zahodu. Obe smeri povezujeta občino s širšim območjem regije in s Slovenijo. Z izgradnjo dela avtoceste se je tranzitni promet na glavni cesti močno zmanjšal, tako da se po njej odvija le lokalni medkrajevni promet. Neposredno je po regionalni cesti občina povezana tudi z Republiko Avstrijo, zaradi česar je na relacijo Murska Sobota Gederovci povečan promet.

(2)

Načrtovana je tudi železniška povezava med Mursko Soboto in Republiko Avstrijo. Del trase poteka po območju občine, vendar povezava ni strateška odločitev občine, zato je vključena zgolj informativno.

10. člen

(druga pomembna območja)

(1)

V občino se območja varstva narave nahajajo na južnem delu ob reki Muri, kjer so izključene dejavnosti, ki bi kakorkoli ogrozile biotsko raznovrstnost območja, vključno s kmetijskimi operacijami. Na teh območjih se melioracije, komasacije in namakanje ne bodo izvajale.

(2)

Poselitev in gradnja gospodarske javne infrastrukture se načrtuje izven območij naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih. Nove posege se praviloma načrtuje tudi izven znanih arheoloških najdišč in izven območij zavarovane kulturne dediščine.

(3)

Na območju občine trenutno ni pridobivalnega prostora, za katerega bi bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine. Na perspektivnem nahajališču v Rankovcih bo izkoriščanje dopustno, ko se bo območje z osnovno namensko rabo prostora opredelilo kot območje mineralnih surovin in ko bo za namen izkoriščanja mineralnih surovin sprejet OPPN. Opuščene gramoznice se sanirane v rekreacijska območja. Sanacija nelegalnih kopov se bo izvajala v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov. V primeru opredelitve opuščenih gramoznic v kopalne vode je potrebno upoštevati vse predpise s tega področja.

3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

11. člen

(prometna infrastruktura)

(1)

Po območju občine potekata v smeri vzhod-zahod glavna cesta Murska Sobota–Maribor in regionalna cesta Murska Sobota–Gederovci, povezuje ju regionalna cesta Gederovci–Petanjci. Novih prometnih povezav občina ne načrtuje, razvoj cestne infrastrukture je usmerjen v posodobitev lokalnih cest in poti s sanacijo cestišč, napravo pločnikov v naseljih in kolesarskih poti med naselji ter ureditev turističnih poti ob reki Muri.

(2)

Po območju občine je načrtovana železniška povezava med Mursko Soboto in Republiko Avstrijo. Trasa je še v načrtovanju, v postopku priprave dokumentacije pa bo sodelovala tudi občina.

(3)

Rekonstruira in urediti se varčno javno razsvetljavo ob prometnih površinah v vseh naseljih.

(4)

Znotraj občinskega središča, naselja Tišina in v pretežnem delu ostalih naselij v občini, se za izboljšanje pogojev za hojo in kolesarjenje zagotavlja sklenjena mreža pločnikov in kolesarskih stez, s čimer se omogoči varno pešačenje in kolesarjenje prebivalcem ter istočasno boljša dostopnost do raznih dejavnosti (šola, zdravstveni dom, trgovine, upravne stavbe ipd.). Ob objektih javnega značaja, itd. se uredijo ustrezna odstavna mesta za kolesa.

(5)

Istočasno se v centralnem delu naselja Tišina kakor tudi ostalih naseljih, zagotavlja zadostno število parkirnih mest glede na namen območja. Pomembno je, da se pri načrtovanju novih območij in objektov predvidi zadostno število parkirnih mest tako za uporabnike novogradenj, kakor tudi za neposredno okolico. Obstoječe parkirne površine je potrebno ustrezno rekonstruirati, obnoviti ter talno in prometno označiti.

(6)

Po ozemlju občine poteka kar nekaj turistično-rekreativnih peš in kolesarskih poti (Mura Drava Bike, Pomurska planinska pot, Plavčkova pohodniška pot, Keplerjeva zvezdna pot, Pot ob Muri, Pot do ribnikov, Vzhodna etnološka pot, Protestantska pot, Kostanjeva kolesarska pot, Pot vzhajajočega sonca, Turistična pot ob Muri, Turistična poti med vrelci itd.). V prihodnosti je potrebno zagotoviti ustrezno prometno varnost obstoječih in predvidenih peš in kolesarskih poti, z izgradnjo ločenih prometnih površin, kjer je to iz tehničnih vidikov mogoče in množične uporabe smiselno.

(7)

Sistem javnega potniškega prometa je na področju občine vzpostavljen in deluje. V prihodnosti bo občina še naprej načrtovala sistem javnega potniškega prometa v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije za zagotavljanje dostopa do večjih zaposlitvenih središč in centralnih naselij, ki zadovoljujejo centralne dejavnosti (šolanje, oskrba ipd.). Ohranjala se bo integracija šolskih in javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebna infrastruktura za njihovo izvedbo. V naseljih oziroma delih naselij, kjer postajališč javnega potniškega prometa še nimajo urejenih, se le-te načrtujejo, s čimer se bo zagotovil tudi varen dostop do njih.

12. člen

(telekomunikacije)

Občina bo na svojem območju vzpodbujala razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Vzpodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij. V vsakem naselju se zagotovi optično omrežje in uporaba optičnih povezav večjim uporabnikom.

13. člen

(energetika)

(1)

Ob povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni moči, bodo na posameznih območjih zgrajene nove transformatorske postaje s pripadajočim omrežjem. Potrebe bodo preverjene pred izdelavo dokumentacije in na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč.

(2)

Na območju občine so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti:

-

visokonapetostno omrežje (110 kV),

-

srednjenapetostno omrežje (20 kV),

-

transformatorska postaja 20/0,4 kV ter

-

pripadajoče nizkonapetostno omrežje

Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz 110/20 kV RTP Murska Sobota.

(3)

Na obravnavanem območju ima Elektro Maribor d.d. v naslednjem srednjeročnem obdobju predvideno izgradnjo naslednjih elektroenergetskih vodov in naprav, in sicer:

100 kV SN VODI:

-

DV 2x110 kV MURSKA SOBOTA – MAČKOVCI

20 kV SN VODI:

-

KB DV MURSKI PETROVCI (d-577) – DV ZGORNJI PETANJCI MURA (d-506)

-

KB TIŠINA RUŽIČ – TIŠINA (SPODNJI PETANJCI – TIŠINA)

-

KB GRADIŠČE VAS – TROPOVCI

-

KB MURSKI ČRNCI – GRADIŠČE

-

KB PETANJCI

TP 20/0,4 kV SN/NN:

-

TP TROPOVCI (t-263), gradbena obnova

-

TP PETANJCI (nadomestna TP)

-

TP MURSKI ČRNCI (nadomestna TP)

NN 0,4 kV VODI:

-

NNO BOREJCI (t-269) – izvod vodovod

-

NNO RANKOVCI VAS (t-307) IZVOD Gederovci, dokončanje iz obnove v letu 2014

-

NNO GRADIŠČE VAS (t-505) – izvod Tropovci

-

NNO TROPOVCI (t-263) – izvod Gradišče

-

NNO RANKOVCI VAS (t-307) – izvod Tišina

-

NNO SODIŠINCI VAS (T-591) – izvod Recek

-

NNO PETANJCI

-

NNO MURSKI ČRNCI, vključitev v nadomestno TP.

(4)

Po območju občine potekajo oziroma so načrtovane naslednje prostorske ureditve državnega pomena za proizvodnjo in prenos električne energije:

-

predvidena HE Hrastje Mota – DPN v izdelavi,

-

predvidena DV 2x110kV Maribor – Lenart – Murska Sobota – sprejeti DPN,

-

DV 1x110kV Murska Sobota – Radenci – v izgradnji.

(5)

Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije (geotermalno energijo, sončno energijo in energijo biomase).

(6)

Plinovodno omrežje je v občini načrtovano dolgoročno v povezavi z ostalimi viri energije glede na interes občanov.

(7)

Toplotna energija pridobljena s črpanjem geotermalne vode se bo uporabljala predvsem v kmetijstvu. Dodatno se izkoriščanje toplotne energije za ogrevanje usmerja v proizvodnjo na bioplinarnah.

14. člen

(oskrba s pitno vodo)

(1)

Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in vzpodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode.

(2)

Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.

(3)

Vzpodbuja se povezovanje sistemov za oskrbo s pitno vodo v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen je občina vključena v regionalno zasnovo oskrbe s pitno vodo Pomurja z namenom, da se zagotovi kvalitetna pitna voda.

15. člen

(čiščenje in odvajanje odpadnih voda)

(1)

Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno s predpisi s področja varstva in urejanja voda in predpisi s področja varstva okolja.

(2)

Občina zagotavlja odvajanje in čiščenje fekalnih voda z izgrajenim kanalizacijskim sistemom in čiščenjem na čistilnih napravah. Zaradi povečanih potreb po čiščenju komunalnih odplak se ustrezno povečajo obstoječe čistilne naprave.

(3)

Padavinske vode se zbirajo ločeno in se čim dalj zadržijo na mestu, kamor so padle. Odvajajo se ločeno in se prioritetno speljejo v tla na ožji lokaciji ali v površinske odvodnike (Mokoš, Dobel).

16. člen

(odpadki)

Občina že zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru, razvoj na tem področju pa usmerja v recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki iz kmetijstva, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

17. člen

(vodno gospodarstvo)

(1)

V občini so vodotoki reka Mura in potok Ledava, ki sta vodotoka 1. reda in ostali manjši potoki. Vodne površine so še opuščene gramoznice. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(2)

Na področju vodnega gospodarstva občina načrtuje čiščenje in ureditev manjših vodotokov in površinskih odvodnikov, ki niso v pristojnosti države zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti odvoda padavinskih voda iz naselij.

4. Določitev okvirnih območij naselij z območji razpršene poselitve in območji razpršene gradnje

18. člen

(določitev območij naselij)

(1)

Območja naselij so definirana z mejami, povzetimi iz prostorskih sestavin planov občine, ki se mestoma spremenijo zaradi vključitve robnih parcel. Vsa naselja v občini so strnjena obcestna naselja, večji zaselek je le romski zaselek v Borejcih, ki je postal samostojno naselje.

(2)

Razpršeno gradnjo je v občini v preteklosti predstavljalo območje romskega zaselka v Borejcih, ki je postalo samostojno naselje. Posamične domačije izven strnjenih naselij, ki so zgrajene pred letom 1967, se v namenski rabi prikaže kot stavbišče s pripadajočo parcelo in kot del razpršene poselitve.

5. Usmeritve za prostorski razvoj občine

19. člen

(usmeritve za razvoj poselitve)

(1)

Razvoj naselij je usmerjen v zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v naseljih. Gradnja stanovanjskih objektov v liniji gospodarskih objektov ni možna. Proste vrzeli so pretežno namenjene za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov in sicer na območju naselij Gederovci in Vanča vas, razen v centralnem delu naselja Tišina, kjer je možna tudi gradnja centralnih in večstanovanjskih objektov.

(2)

Prenova v naseljih je omejena le na prenovo javne gospodarske infrastrukture, saj v naseljih ni degradiranih površin. Nezadostno izrabljena zemljišča v nekaterih naselji ter površine ob vodotokih se spremeni v prvotno, to je kmetijsko rabo.

(3)

Širitev naselij za stanovanjsko gradnjo je omejena na posamične parcele v zasebni lasti na robu in vrzelih naselij ob pogoju, da je do parcele urejena komunalna infrastruktura in da ima parcela urejen dostop z javne ceste. Širitev ne sme rušiti značilne morfologije naselja (gradnja stanovanjskih objektov ob cesti, gospodarski objekti v notranjosti, zaporedni odmik od parcelne meje). Večja širitev izven sedanjih meja naselij je načrtovana v romskem zaselku v Borejcih.

(4)

Za razvoj dejavnosti je zasnovana poslovno-obrtna cona v Gederovcih, v kateri bo možen razvoj različnih dejavnosti. V območjih naselij je predvidena le stanovanjska gradnja in servisne ter poslovne dejavnosti, ki dopolnjujejo stanovanjsko funkcijo. V kmetijski coni je predviden razvoj dejavnosti, ki dopolnjuje kmetijsko proizvodnjo.

(5)

Gradnja izven poselitvenih območij se lahko načrtuje, kadar gre za gradnjo objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, za upravljanja voda, za potrebe športa in rekreacije, turizma, pridobivanja energije in izkoriščanje drugih naravnih virov, za varnost državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in za potrebe javne gospodarske infrastrukture. Pri tem je treba upoštevati javno korist in možnost komunalne opreme brez večjih stroškov. Gradnja izven poselitvenih območjih ne sme povzročiti škodljivih vplivov na okolje in ne sme ogrožati biotske raznovrstnosti ter kakovosti naravnih virov. Gradnja prav tako ne sme ovirati osnovne namenske rabe površin.

(6)

Območja nekdanjih mineralnih kopov se sanira v ribnike. Vse opuščene gramoznice se namenijo za turizem in rekreacijo.

20. člen

(prostorski razvoj naselja Tišina)

(1)

Prostorski razvoj naselja Tišina je usmerjen v izboljšavo obstoječih in urejanje novih stanovanjskih območij, v razvoj urbanega centra naselja in v razvoj poslovno stanovanjske cone v centralnem delu. V centralnem delu naselja med občinsko zgradbo in območjem za kmetijsko dejavnost se rezervirajo zemljišča za centralne dejavnosti (npr. za dom starejših občanov), formira se urbani center. V centralnem delu se gradnja stanovanjskih objektov kombinira z javnimi funkcijami.

(2)

Stanovanjsko gradnjo se usmerja v zapolnitev nepozidanih stavbnih zemljišč in zgostitev obstoječih stanovanjskih območij. Nova stanovanjska območja se bo urejalo v skladu s potrebami. Iz dela naselja, ki je vključeno v urbanistični načrt se postopoma seli kmetijska dejavnost, obstoječe kmetije se ohranja, novih se ne načrtuje.

(3)

V urbanem centru bo dana možnost gradnje objektov z višjimi gabariti. Pri gradnji novih objektov in pri rekonstrukciji obstoječih se upošteva namembnost območja in izhodišča za oblikovanje objektov. Stanovanjske objekte se kombinira z javnimi funkcijami (lokali), možni ali obvezni so višji gabariti. Edino v centralnem delu bo možna tudi blokovska gradnja.

21. člen

(usmeritve za razvoj v krajini)

(1)

Razvoj v krajini se usmerja na razvoj naravnih potencialov. V občini so to predvsem kmetijska zemljišča. Na kmetijskih zemljiščih se vzpodbuja intenzivna pridelava vrtnin in poljščin z uporabo geotermalne vode za ogrevanje in namakanje. Na celotnem območju občine je predvidena zložba kmetijskih zemljišč (agrarne operacije in namakanje). Agrarne operacije in namakanje niso možne med visokovodnim nasipom in strugo reke Mure, ki je območje z naravovarstvenim statusom.

(2)

Na področju gozdarstva se ohranja gospodarska in ekološka funkcija gozda. Ohranja se tudi funkcija zaraščenih površin ob potokih in na robovih naselij ter ob opuščenih gramoznicah.

(3)

Posebnih pogojev za razvoj turizma v občini ni. Turistična območja so območja varstva narave, ki pa jih občina ne namenja za turistični razvoj v minimalni obliki, le z ureditvijo poti. Sanirane gramoznice, ki so urejene v ribnike, se bodo z izgradnjo pripadajočih turističnih in gostinskih objektov razvijale v lokalna turistična območja.

(4)

V vseh naseljih so že urejena rekreacijska območja, večinoma kot zelena igrišča s pripadajočimi objekti. Načrtovana je dodatna komunalna oprema.

(5)

Z načrtovanjem prostorskih ureditev v krajini in pri izvajanju kmetijske dejavnosti se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst. Vzpodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin, ohranja in ponovno se vzpostavi omejke, živice in gozdne otoke. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov, ohranja se gozdne površine na kmetijskih območjih. Ohranja se priobalni pas vodotokov in vodnih površin.

(6)

Pri zasnovi krajine se ohranja kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila. Dejavnosti se usmerja tako, da se ohranja kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto.

22. člen

(usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo)

(1)

Poplavna območja se v občini nahajajo v južnem delu ob reki Muri, ki so omejena z visokovodnim nasipom, ob Ledavi, ki je mejni potok na severni strani občine in ob potoku Dobel. Območje ob reki Muri je po namenski rabi večinoma kmetijsko in gozdno zemljišče in zanj ni predvidena sprememba rabe. Torej v območju niso predvideni gradbeni posegi, za katere bi območje predstavljalo nevarnost. Poplavno območje ob Doblu sega tudi v območja naselij, zato se gradnja usmerja izven teh območij.

(2)

Dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna. Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Glede na stopnjo ogroženosti so lahko dopustni posegi, ki izhajajo iz podrobnejše namenske rabe ter posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje retenzijskih površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(3)

Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine in sicer na območju gospodarske cone v naselju Tišina. Posebnih območij za množične pokope Občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju čistilne naprave v Murskih Črncih, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak (oddaljenost cca 10 km). Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so ob šoli v naselju Tišina.

(4)

V občini ni posebnih požarno ogroženih območij. V vseh naseljih delujejo gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov. Upoštevajo se ukrepi varstva pred požarom, ki jih določa področna zakonodaja. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, določeni odmiki med objekti ter prometne in delovne površine za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevajo se tudi požarna tveganja.

(5)

V občini ni erozijskih območij ali območij, ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda. Tudi industrijskih območij, ki so potencialna območja tveganj industrijskih nesreč, na območju občine ni.

(6)

V občini ni območij za potrebe obrambe.

23. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)

Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planov občine, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vode in druga zemljišča.

(2)

Stavbna zemljišča so vsa zemljišča v poselitvenih območjih, to je v strnjenih naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah ter zelene površine izven naselij (pokopališča, igrišča). Stavbna zemljišča se delijo na zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. V izvedbenem delu prostorskega načrta so določena območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora glede na pretežnost rabe.

(3)

Območja za stanovanja so vsa naselja v občini, v pretežni meri so to podeželska naselja, ki so namenjena bivanju in kmetovanju ter spremljajočim servisnim in obrtnim dejavnostim.

(4)

Območij za poslovne, obrtne in proizvodne dejavnosti v občini ni, zato bodo zagotovljene nove površine v naselju Gederovci in Tišini.

(5)

Območja za centralne dejavnosti so v osrednjem delu naselja Tišina, ki se po namenski rabi opredeli kot urbano središče, ki je namenjeno dopolnitvi manjkajočih centralnih dejavnosti.

24. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)

Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah in podenotah urejanja prostora glede na osnovno in podrobnejšo namensko rabo. Enote in podenote urejanja prostora se določi glede na značilnosti prostora.

(2)

Pri določanju pogojev za oblikovanje objektov se upošteva značilnosti prekmurske arhitekturne tipike. Pri razporeditvi individualnih stanovanjskih objektov se upošteva značilna zaporednost zazidave na stavbnih zemljiščih – stanovanjski del ob cesti, gospodarski del in pritikline v notranjosti parcele.

(3)

Pri določanju pogojev za posege v prostor se upošteva objekte in območja kulturne dediščine in območja varstva narave.

III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA

1. Enote in podenote urejanja prostora

25. člen

(enote in podenote urejanja prostora)

(1)

Enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) in podenote urejanja prostora (v nadaljevanju: pEUP) so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. EUP in pEUP so naselja, zaselki, deli naselij in ostala območja stavbnih zemljišč ter območja krajine, določene glede na prevladujočo podrobnejšo namensko rabo prostora. V EUP in pEUP so za posamezne površine osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora (v nadaljevanju: PNRP) določeni prostorski izvedbeni pogoji.

(2)

Pregled EUP in pEUP v občini:

Naselje	Opis EUP/pEUP	Oznaka EUP/pEUP	Oznaka in opis PNRP	Območja režimov v EUP/ pEUP	Način urejanja	PIP v členu
Krajna	Kmečko naselje	KR 1	SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti PC – površine cest O – območja okoljske infrastrukture (vodno zajetje)	KD (22888) VVO (1, 2, 3)		27. člen
Krajna	Igrišče	KR 2	BC – športni centri (športni objekti) ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport	VVO (3)		40. člen
Krajna	Pokopališče	KR 3	CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PC – površine cest PO – ostale prometne površine	VVO (3)		37. člen
Krajna	Opuščena gramoznica	KR 4	BC – športni centri ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode	KD (6828) VVO (3)		38. člen
Gederovci	Kmečko naselje	GE 1	SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest K1- najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča VC – celinske vode	KD (21550)		27. člen
Gederovci	Stanovanjsko območje	GE 2	SS – stanovanjske površine		pOPPN	42. člen
Gederovci	Bivši mejni prehod	GE 3	BD – površine drugih območij PC – površine cest	VVO (3)		31. člen
Gederovci	Gospodarska cona ob meji	GE 4	IG – gospodarske cone		pOPPN	42. člen
Gederovci	Opuščena gramoznica	GE 5	BC – športni centri ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode	VVO (3)		38. člen
Gederovci	Pokopališče	GE 6	CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča			37. člen
Gederovci	Mešano območje ob trgovini	GE 7	CD – druga območja centralnih dejavnosti ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport PC – površine cest VC – celinske vode		pOPPN	42. člen
Gederovci	Opuščena gramoznica »Šneider«	GE 8	BC – športni centri ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport VC – celinske vode	VVO (3)		38. člen
Gederovci	Opuščena gramoznica »Šneider«	GE 8/1	ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport	VVO (3)		38. člen
Sodišinci	Kmečko naselje	SO 1	SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest O – območje okoljske infrastrukture K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča VC – celinske vode	KD (21424, 21555, 3450, 6862) VVO (1, 2, 3)		27. člen
Sodišinci	Pokopališče	SO 2	CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PO – ostale prometne površine			37. člen
Sodišinci	Opuščena gramoznica	SO 3	ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode	VVO (3)		38. člen
Sodišinci	Trgovina	SO 4	CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine			30. člen
Rankovci Vanča vas	Kmečko naselje	RA 1	SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest O – območje okoljske infrastrukture K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča VC – celinske vode	KD (18078, 23789, 24608, 24616, 6861) VVO (1, 3) poplave		27. člen
Rankovci	Naselje	RA 1/1	ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest VC – celinske vode	VVO (1, 3) poplave		27. člen
Rankovci	Stanovanjsko območje	RA 2	SS – stanovanjske površine PC – površine cest	VVO (1, 2, 3)	pOPPN	42. člen
Rankovci	Igrišče	RA 3	ZD – druge urejene zelene površine	VVO (3) poplave		40. člen
Rankovci	Igrišče	RA 4	ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport	VVO (1, 3)		40. člen
Rankovci	Opuščena gramoznica	RA 5	ZD – druge urejene zelene površine T – območja komunikacijske infrastrukture VC – celinske vode	NV (7293)		38. člen
Vanča vas	Opuščena gramoznica	RA 6	ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode	VVO (3)		38. člen
Borejci	Romsko naselje	BO 1	SS – stanovanjske površine PC – površine cest O – območje okoljske infrastrukture	VVO (1, 3)		28. člen
Borejci	Novo naselje	BO 2	SS – stanovanjske površine PC – površine cest	VVO (3)	OPPN (Uradni list RS, št. 58/13)	43. člen
Borejci	Romsko igrišče	BO 3	BC – športni centri (športni objekti) ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport	VVO (3)		40. člen
Borejci	Kmečko naselje	BO 4	SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti PC – površine cest O – območje okoljske infrastrukture	VVO (1,2,3)		27. člen
Borejci	Pokopališče	BO 5	CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PC – površine cest	VVO (3)		37. člen
Borejci	Igrišče	BO 6	BC – športni centri (športni objekti) ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport PC – površine cest	VVO (3)		40. člen
Borejci	Pokopališče	BO 7	CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PC – površine cest PO – ostale prometne površine	VVO (3)		37. člen
Murski Petrovci	Kmečko naselje	MP 1	SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti PC – površine cest	VVO (3)		27. člen
Murski Petrovci	Pokopališče	MP 2	CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PC – površine cest			37. člen
Murski Petrovci	Opuščena gramoznica ob pokopališču	MP 3	ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport VC – celinske vode			38. člen
Petanjci	Opuščena karavla	PE 1	BC – športni centri			32. člen
Petanjci	Opuščena gramoznica	PE 2	ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode	Natura 2000 EPO		38. člen
Petanjci	Opuščena gramoznica	PE 3	ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode	VVO (3) DPAp		38. člen
Petanjci	Kmečko naselje	PE 4	SK – površine podeželskega naselja PC – površine cest	KD (24605) NV (215, 7469) Natura 2000 EPO VG VVO (3) poplave DPAp		27. člen
Petanjci	Kmečko naselje	PE 4/1	SK – površine podeželskega naselja	NV (215) Natura 2000 EPO DPAp		27. člen
Petanjci	Kmečko naselje	PE 4/2	SK – površine podeželskega naselja	NV (215) Natura 2000 EPO DPAp		27. člen
Petanjci	Kmečko naselje	PE 5	SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest G – gozdna zemljišča VC – celinske vode	KD (8934, 9864) VVO (1) DPAp		27. člen
Petanjci	Gospodarska cona	PE 6	IG – gospodarske cone	KD (16478, 3449) DPAp	pOPPN	42. člen
Petanjci	Igrišče	PE 7	BC – športni centri (športni objekti) ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport	DPAp		40. člen
Petanjci	Čistilna naprava	PE 8	O – območja okoljske infrastrukture	DPAp		35. člen
Petanjci	Pokopališče	PE 9	CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PC – površine cest PO – ostale prometne površine	KD (24577)		37. člen
Petanjci	Spominski park Petanjci	PE 10	CU – osrednja območja centralnih dejavnosti CD – druga območja centralnih dejavnosti ZP – parki	KD (8934)		41. člen
Petanjci	Opuščena gramoznica	PE 11	ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode	Natura 2000 EPO		38. člen
Petanjci	Opuščena gramoznica	PE 12	BC – športni centri ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport VC – celinske vode	Natura 2000 EPO		38. člen
Petanjci	Opuščena gramoznica »mirna cona«	PE 12/1	ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport	Natura 2000 EPO		38. člen
Petanjci	Opuščena gramoznica	PE 12/2	ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport VC – celinske vode	Natura 2000 EPO DPAp		38. člen
Petanjci	Opuščena gramoznica	PE 13	ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode	NV (7290) Natura 2000 EPO DPAp		38. člen
Petanjci	Opuščena gramoznica	PE 14	ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode	NV (7291) Natura 2000 EPO DPAp		38. člen
Petanjci	opuščena gramoznica	PE 15	ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode	NV (7477) Natura 2000 EPO DPAp		38. člen
Petanjci	Konjušnica v Zatonu	PE 16	BC – športni centri ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode	NV (215) Natura 2000 EPO DPAp		39. člen
Petanjci	Opuščena gramoznica »Rajbar«	PE 17	BC – športni centri ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport VC – celinske vode	NV (7477) Natura 2000 EPO DPAp		38. člen
Petanjci	Opuščena gramoznica »Rajbar« mirna cona	PE 17/1	ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport	NV (7477) Natura 2000 EPO DPAp		38. člen
Petanjci	Paintball	PE 18	ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport K1 – najboljša kmetijska zemljišča	Natura 2000 EPO DPAp		40. člen
Petanjci	Paintball	PE 18/1	BC – športni centri	Natura 2000 EPO DPAp		40. člen
Tišina	Kmečko naselje	TI 1	SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest PO – ostale prometne površine VC – celinske vode	KD (18288, 21552, 24615, 21553, 21554) NV (7289) VVO (1, 2, 3)		27. člen
Tišina	Centralni del	TI 2	CU – osrednja območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest	KD (3448, 9829, 9865) VVO (3)		29. člen
Tišina	Igrišče	TI 3	ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport PC – površine cest			40. člen
Tišina	Pokopališče	TI 4	CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PC – površine cest PO – ostale prometne površine			37. člen
Tišina	Park Tišina	TI 5	CD – druga območja centralnih dejavnosti ZP – parki	KD (18288) VVO (1, 2, 3)	OPPN (Uradni list RS, št. 20/14)	43. člen
Tišina	Drevesnica	TI 6	IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo	VVO (3)		33. člen
Tišina - Tropovci	Mešano območje	TI 7	CU – osrednja območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest		pOPPN	42. člen
Tišina - Tropovci	Kmetijsko gospodarstvo	TI 8	IG – gospodarske cone			34. člen
Tišina	Pokopališče	TI 9	CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča	VVO (3)		37. člen
Tišina	Stanovanjsko območje	TI 10	SS – stanovanjske površine	VVO (3)	pOPPN	42. člen
Tišina	Gospodarska cona	TI 11	IG – gospodarske cone		pOPPN	42. člen
Tropovci	Stanovanjsko naselje	TR 1	SK – površine podeželskega naselja PC – površine cest IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo	KD (9865) VVO (1, 2, 3)		27. člen
Tropovci	Stanovanjsko območje	TR 1/1	SS – stanovanjske površine PC – površine cest	KD (6829)		28. člen
Tropovci	Stanovanjsko območje	TR 1/2	SS – stanovanjske površine	VVO (3)	pOPPN	42. člen
Tropovci	Kmečko naselje	TR 2	SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest VC – celinske vode	VVO (1)		27. člen
Tropovci	Igrišče	TR 3	BC – športni centri (športni objekti) ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport PC – površine cest			40. člen
Tropovci	Opuščena gramoznica	TR 4	ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode			38. člen
Tropovci	Stanovanjsko območje	TR 5	SS – stanovanjske površine O – območja okoljske infrastrukture ZD – druge urejene zelene površine	VVO (1)	pOPPN	42. člen
Gradišče	Kmečko naselje	GR 1	SK – površine podeželskega naselja CU – osrednja območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest O – območja okoljske infrastrukture VC – celinske vode	KD (10662) VVO (1, 3) DPAp		27. člen
Gradišče	Pokopališče	GR 2	CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PO – ostale prometne površine	KD (1249)		37. člen
Gradišče	Igrišče	GR 3	BC – športni centri (športni objekti) ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport			40. člen
Murski Črnci	Kmečko naselje	MČ 1	SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest VC – celinske vode	KD (21551, 3195) VVO (1, 2, 3)		27. člen
Murski Črnci	Stanovanjsko naselje	MČ 2	SS – stanovanjske površine PC – površine cest			28. člen
Murski Črnci	Stanovanjsko naselje	MČ 3	SS – stanovanjske površine PC – površine cest			28. člen
Murski Črnci	Opuščena gramoznica	MČ 4	ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode			38. člen
Murski Črnci	igrišče	MČ 5	BC – športni centri (športni objekti) ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport			40. člen
Murski Črnci	Igrišče in gasilski dom	MČ 6	CD – druga območja centralnih dejavnosti BC – športni centri ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport			40. člen
Murski Črnci	Pokopališče	MČ 7	CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PO – ostale prometne površine	KD (1249, 24604)		37. člen
Murski Črnci	Vodarna Črnske meje	MČ 8	O – območja okoljske infrastrukture	VG VVO (1, 2)		36. člen
Murski Črnci	Čistilna naprava	MČ 9	O – območja okoljske infrastrukture	Natura 2000 EPO VVO (3) DPAp		35. člen
Murski Črnci	Opuščena gramoznica	MČ 10	ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode	Natura 2000 EPO VVO (3) DPAp		38. člen
Murski Črnci	Stanovanjsko območje	MČ 11	SS – stanovanjske površine ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest K1 – najboljša kmetijska zemljišča			28. člen
Krajina	Odprt prostor pretežno izven območja varstva narave	EU 1	ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport PC – površine cest PO – ostale prometne površine O – območja okoljske infrastrukture A – površine razpršene poselitve K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča VC – celinske vode VI – območja vodne infrastrukture	KD (10662, 1241, 1248, 1249, 16797, 21134, 3448, 8851, 9864) NV (215, 7289, 7293) Natura 2000 EPO ZT (1663) VG VVO (1,2,3) poplave DPAp		45. člen
Krajina	Odprt prostor pretežno izven območja varstva narave	EU 2	PC – površine cest K1 – najboljša kmetijska zemljišča	DPAp		45. člen
Krajina	Odprt prostor znotraj območja varstva narave	EU 3	PC – površine cest K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča	NV (215, 7290, 7291) Natura 2000 EPO VVO (3) poplave DPAp		45. člen
Krajina	Odprt prostor znotraj območja varstva narave	EU 4	PC – površine cest K1 – najboljša kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča	Natura 2000 EPO VVO (3) DPAp		45. člen
Krajina	Odprt prostor znotraj območja varstva narave	EU 5	PC – površine cest K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča VC – celinske vode	Natura 2000 EPO VVO (2, 3) DPAp		45. člen
Krajina	Odprt prostor znotraj območja varstva narave	EU 6	PC – površine cest O – območja okoljske infrastrukture A – površine razpršene poselitve K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča VC – celinske vode VI – območja vodne infrastrukture	NV (4424, 7469, 7477) Natura 2000 EPO VG VVO (2, 3) VVO (vrelci) poplave DPAp		45. člen
Krajina	Območje DPA za visokovodni nasip reke Mure	EU 7 – DPA	VI – območja vodne infrastrukture	NV (7469, 7477) Natura 2000 EPO poplave DPA DPAp	DPA (Uradni list RS, št. 73/04)	44. člen
Krajina	Območje DPA za visokovodni nasip reke Mure	EU 8 – DPA	VI – območja vodne infrastrukture	NV (4424, 7469) Natura 2000 EPO VG VVO (2, 3) poplave DPA DPAp	DPA (Uradni list RS, št. 73/04)	44. člen

Oznake oziroma kratice v stolpcu » Območja režimov v EUP / pEUP« pomenijo:

KD (EŠD) – območja in objekti nepremične kulturne dediščine (Register nepremične kulturne dediščine, januar 2017)

NV (evid. št.) – območja naravnih vrednot (ARSO, april 2015)

Natura 2000 – območja Nature 2000 (Uradni list RS, št. 21/2016)

EPO – ekološko pomembna območja (ARSO, april 2014)

ZT (ID znamenja) – zavarovana območja narave (točke) (ARSO, marec 2012)

VVO (kategorija) – vodovarstvena območja zavarovana na občinskem nivoju (ARSO, januar 2015)

VVO (vrelci) – vodovarstveno območje mineralnih vrelcev (ARSO, december 2011)

poplave – poplavno ogrožena območja na podlagi Opozorilne karte poplav, ki jo vodi ARSO (ARSO, januar 2011)

VG – varovalni gozd (Uradni list RS, št. 39/15)

DPA – sprejeti državni prostorski načrt (MOP, februar 2017)

DPAp – državni prostorski načrt v pripravi (MOP, marec 2017).

2. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju posameznih enot urejanja v naseljih

26. člen

(prostorski izvedbeni pogoji)

(1)

Prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP) za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območjih naselij določajo:

-

namembnost in vrsto posegov v prostor,

-

lego, velikost in oblikovanje objektov,

-

parcelacijo,

-

priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

-

celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,

-

varovanje zdravja ljudi,

-

drugo.

(2)

V vseh EUP in pEUP naselij so na območjih stavbnih zemljišč, in ostalih zemljiščih, na katerih odlok dovoljuje posege razen, če za posamezno območje PNRP ni določeno drugače, dopustni naslednji posegi:

-

izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta,

-

sprememba namembnosti objekta,

-

vzdrževanje objekta,

-

pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt,

-

dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju za celotni odstavek: posegi).

(3)

Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Pri oblikovanju objektov se upošteva tipologija zazidave, ki je značilna za to območje. Pri neskladju projekta s prostorskim načrtom, se za razjasnitev pojmov upošteva »Glosar arhitekturne tipologije« in »Arhitekturne krajine in regije Slovenije«, v delih kamor se uvršča območje občine ter pojmov iz predpisov, ki urejajo prostor ter graditev objektov.

(4)

Pri gradnji in določanju velikosti in oblik nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov.

(5)

V EUP in pEUP so na posameznih površinah PNRP dopustni posegi iz (2) odstavka tega člena za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNRP določeni v Prilogi 1 (Nezahtevni, enostavni in začasni objekti), če ni v posameznih členih odloka za tovrstne objekte določeno drugače.

(6)

Kot sestavni del izvedbenega dela OPN se štejejo tudi Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: GJI), kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, območju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo posegi iz drugega ostavka tega člena tega odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.

(7)

Kot območje prometne infrastrukture se štejejo tudi vse površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s PNRP prometne infrastrukture in so del druge PNRP zemljišč in so v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN označene v grafičnih prikazih »Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture pod oznako; DP, LC in OP«, kot predvidene ali obstoječe ali v prikazih stanja prostora v »Prikazih gospodarske javne infrastrukture« ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti) ali pa so kategorizirane občinske ceste.

(8)

Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP in pEUP je podlaga podrobne opredelitve objektov predpis o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena.

(9)

Za posamezne EUP in pEUP so določeni podrobni PIP, ki so navedeni v poglavju 2. za vsa naselja, v poglavju 3. za območja občinskih podrobnih prostorskih načrtov in območja državnih prostorskih načrtov ter v poglavju 4. za odprto krajino.

(10)

Ta Odlok v 5. poglavju določa skupne in splošne PIP, glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro in v 6. poglavju določa skupne PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb, v poglavju 7. skupne PIP glede varovanja zdravja ter v poglavju 8. omejitve za uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih nosilcev prostora in drugi pogoji.

(11)

Poleg PIP, ki veljajo za posamezno EUP, pEUP ali PNRP posebej, veljajo za vse posege v prostor tudi skupni in splošni PIP iz tega odloka, razen, če je s PIP-i v členih odloka za posamezno območje ali poseg določeno drugače.

(12)

Obstoječi objekti so tisti objekti, ki so bili zgrajeni na dan uveljavitve tega odloka.

(13)

Na vseh stavbnih zemljiščih se lahko uveljavlja javni interes.

(14)

OPN je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen za območja, kjer veljajo obstoječi ali so predvideni OPPN-ji.

27. člen

(prostorski izvedbeni pogoji v območjih podeželskih naselij)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, v EUP in pEUP KR 1, GE 1, SO 1, MP 1, RA 1, BO 4, PE 4, PE 4/1, PE 4/2, PE 5, TI 1, TR 1, TR 2, GR 1 in MČ 1, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:

-

eno- ali dvostanovanjske stavbe (stanovanjske hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, podobne enostanovanjske stavbe in dvojčki) s pomožnimi objekti,

-

upravne in poslovne stavbe (in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij),

-

trgovske (in sicer samo samostojne prodajalne in butiki, prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti, ipd.), družbene in gostinske stavbe (penzion, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, z ali brez restavracij, gostilne, restavracije in točilnice) in druge stavbe za storitvene dejavnosti in dopolnilne kmetijske dejavnosti,

-

obrtne in industrijske stavbe (in sicer samo delavnice, klavnice, pekarne, pivovarne, montažne hale, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice ter skladišča),

-

stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, skladne z namembnostjo območja in za javne potrebe,

-

druge nestanovanjske stavbe,

-

gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),

-

drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),

-

energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami),

-

objekti iz Priloge 1.

(2)

V EUP KR 1, GE 1, SO 1, MP 1, RA 1, BO 4, PE 5, TI 1, TR 2, GR 1 in MČ 1, na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, kulturni dom, trgovine ipd.) z oznako PNRP CD in CU, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:

-

stanovanjske stavbe le v GR 1,

-

upravne in poslovne stavbe,

-

trgovske (razen nakupovalnih središč) in gostinske stavbe (razen hotelov),

-

stavbe za družbene, kulturne, vzgojno varstvene in storitvene dejavnosti,

-

stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, skladne z namembnostjo območja in za javne potrebe,

-

druge stavbe, ki niso uvrščene drugje ter obredne stavbe,

-

sakralne stavbe le v MČ 1,

-

gradbeni inženirski objekti (objekti prometne infrastrukture, prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi). V območjih ni dopustna gradnja kmetijsko-gozdarskih pomožnih, nezahtevnih in enostavnih objektov.

-

drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),

-

energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in napravami),

-

objekti iz Priloge 1.

(3)

Na območju zelenih površin, V EUP GE 1, SO 1, RA 1, PE 5, TI 1, TR 2, GR 1 in MČ 1, ki so namenjena ostalim zelenim površinam in površinam za oddih, rekreacijo in šport, z oznako PNRP ZD (razen RA 1/1) ter ZS, je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev drugih gradbenih inženirskih objektov in objektov iz Priloge 1. Stavbe iz Priloge 1 so montažne in pritlične izvedbe. Možni so točkovni temelji. V območjih zelenih površin, ki mejijo na potoke, gradnja stavb v priobalnem zemljišču ni dopustna. Dopustni so posegi, ki jih dovoljuje zakonodaja o vodah.

(4)

Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe in območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za promet, z oznako PNRP PC in PO ter na vseh prometnih površinah iz izvedbenega dela GJI, ki so omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture ter gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge GJI ter objektov iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(5)

Na območju celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge namenske rabe, na območju celinskih vodnih zemljišč z oznako PNRP VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah ter vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna je še gradnja, rekonstrukcija, dograditve, vzdrževanja in odstranitve ne glede na zahtevnost:

-

objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,

-

objektov grajenega javnega dobra, določenih po različni zakonodaji,

-

ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

-

ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

-

objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

-

objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

-

objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije,

-

objekte iz Priloge 1.

(6)

Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, skladno z veljavnimi predpisi velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti, vzdrževanje, odstranitev ali gradnja na mestu obstoječega, če:

-

se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,

-

se s tem ne poslabšuje stanja voda,

-

je omogočeno izvajanje javnih služb,

-

se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,

-

to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami,

-

se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(7)

Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani tudi posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

(8)

Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.

(9)

Na območju bencinskega servisa, z oznako PNRP CD, v EUP GE 1 je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev objektov obstoječe dejavnosti s pomožnimi objekti, prometnih, energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v Prilogi 1.

(10)

Na območjih vodnih črpališč, v EUP KR 1, SO 1, RA 1, BO 4 in GR 1, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo in so označena z oznako PNRP O so dopustni le posegi, ki so določeni v predpisu o zaščiti vodnih virov na območju občine ter objekti iz Priloge 1.

(11)

Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K1 in K2, so dopustni posegi, ki so določeni za območje kmetijskih zemljišč v 45. členu tega odloka.

(12)

Na območjih gozdnih zemljišč, z oznako PNRP G so dopustni posegi, ki so določeni za območje gozdov v 45. členu tega odloka ter posegi, ki so dovoljeni po Zakonu o gozdovih ali določeni v gozdnogospodarskem načrtu.

(13)

Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP IK, v EUP TR 1, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:

-

druge nestanovanjske stavbe, ki so namenjene kmetijski proizvodnji in skladiščenju,

-

gradbeni inženirski objekti (objekti prometne infrastrukture, prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov)) ter energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami),

-

objekti iz Priloge 1.

(14)

Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP IK, v EUP RA 1, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:

-

upravne in poslovne stavbe za namene kmetijske dejavnosti,

-

trgovske stavbe za prodajo kmetijskih pridelkov,

-

druge nestanovanjske stavbe – nestanovanjske kmetijske stavbe in pomožne stavbe za kmetijske namene,

-

gradbeni inženirski objekti (objekti prometne infrastrukture, prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),

-

energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov ipd.),

-

objekti iz Priloge 1.

(15)

Na območjih drugih zelenih površin, z oznako PNRP ZD v EUP RA 1/1, so dopustne rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve obstoječih objektov.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske domove, družbene, trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe) se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne stavbe, nezahtevne in enostavne objekte se gradi v notranjosti parcele. Nadstrešek, garaža, terasa, zimski vrt, vetrolov ne glede na zahtevnost se lahko postavijo pred ali ob osnovnem objektu, samostojno ali da se stikajo. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter javne objekte na samostojnih parcelah.

(2)

Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica tlorisa vzporedna z ulico.

(3)

Najmanjši odmik najbolj izpostavljene točke objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin 5,0 m, od gozdnih površin ob naselju za eno drevesno višino. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Pri odmikih od sosednjih parcelnih mej se upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na nasprotno parcelno mejo se, v predpisanih odmikih, lahko locira le manjše pomožne stavbe, nezahtevne in enostavne objekte, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov.

Za obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih odmikih.

c)

Pogoji glede velikosti

(1)

Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji) znaša do 0,4 pri domačijah in parcelah s stanovanjskimi objekti, do 0,6 pri družbenih in drugih javnih objektih.

(2)

Višina stanovanjskih objektov je do dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, višina družbenih, obrtnih in ostalih objektov je do tri stanovanjske etaže nad terenom, vključno z urejenim podstrešjem. Za kmetijske objekte omejitve v višini ni, vendar ne smejo predstavljati dominante v prostoru in je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja. Pri umeščanju višjih objektov so izjeme kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve, gasilski stolpi …).

č)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Tlorisna oblika stanovanjskih objektov v vseh EUP in pEUP, mora biti podolgovata v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2, lahko je lomljena v L ali U. S prizidavo objektov se mora ohraniti navedeno razmerje. Kvadratni tlorisi so dopustni na območju obstoječih tovrstnih objektov, v primerih zapolnitve vrzeli oziroma kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolgovata. Prepovedani so netipični arhitekturni elementi, kot so večkotni izzidki, okrogline ipd. Izzidki na objektih so pravokotnih oblik. Sakralni, kmetijski (silosi, rezervoarji ...), obrtni (silosi, skladišča, rezervoarji ...) in gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

(2)

Strehe na vseh objektih morajo biti dvokapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno barvo kritine. Štirikapne strehe, v naklonu od 25 do 35 stopinj, so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oziroma kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe (razen na kmetijskih objektih) so možne na nestanovanjskih objektih in na manjših pomožnih stavbah, nezahtevnih in enostavnih objektih. Ravne in enokapne strehe so možne na eno in več stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je večji del objekta dvokapna streha ter manjši del objekta ravna. Enokapni del strehe mora biti nižje od slemena dvokapnice. Predpisano razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu. Stavbna masa dvokapnega dela objekta mora vizualno prevladovati. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni in slemeni. Na strehah objektov so poleg strešnih oken lahko tudi frčade, pultna okna, sončni sprejemniki ali druge naprave namenjene zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Strehe sakralnih, kmetijskih (silosi, rezervoarji ...), obrtnih (silosi, rezervoarji ...) in gradbenih inženirskih objektov se oblikovno prilagodijo namenu.

(3)

Fasade se opleska v svetlih, naravnih in neizstopajočih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Fasade na proizvodnih, infrastrukturnih, kmetijskih in skladiščnih objektih so v sivih, pastelnih in neizstopajočih barvah. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo - rjavo) ali naravno barvo (kot je peščena, opečna, siva). Oblikovanje objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora.

(4)

Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(5)

Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele pa 1,80 m. Ob nestanovanjskih objektih se ograja prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Plastične bele, betonske okrasne in izrazito izstopajoče ograje so prepovedane. Na in ob območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne ograje/mreže višine do 4 m, ki so transparentne.

(6)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade je dopustno oziroma skladno z občinskim odlokom o plakatiranju.

(7)

Pri oblikovanju pomožnih stavb, nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.

d)

Pogoji in merila za parcelacijo

(1)

Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto, v notranjih območjih so lahko poljubne. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti, za novogradnje samostojnih stanovanjskih objektov širina ne sme biti manjša od 14 m. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest/poti mora biti najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov.

(2)

Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, ki je za posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih.

e)

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1)

Za vse EUP in pEUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.

f)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)

Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP KR 1, GE 1, SO 1, RA 1, PE 4, PE 5, TI 1, TR 1, GR 1 in MČ 1 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine in njenem vplivnem območju so dopustni posegi le pod pogoji in s soglasjem pristojne varstvene službe.

(2)

V EUP in pEUP TI 1, PE 4, PE 4/1 in PE 4/2 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanja biotske raznovrstnosti. V območju naravne vrednote ni dopustna gradnja objektov in odlaganje kakršnega koli materiala.

(3)

Na poplavnem območju v EUP in pEUP RA 1, RA 1/1 in PE 4 se za vsak poseg preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. V RA 1 se posegi na stanovanjskih in spremljajočih objektih lahko izvedejo ob pridobljenem vodnem soglasju, kjer bo točno določena nulta kota stanovanjskega objekta.

(4)

Pri posegih v prostor v EUP PE 4, kjer so opredeljeni varovalni gozdovi se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom.

(5)

Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva, da območje EUP in pEUP PE 4, PE 4/1, PE 4/2, PE 5 in GR 1, prečka območje predvidenega državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno. Pri posegih v območje se pridobi pogoje in soglasja pristojne inštitucije.

(6)

Na območjih varstvenih pasov vodnih virov v EUP in pEUP KR 1, SO 1, RA 1, RA 1/1, BO 4, MP 1, PE 4, PE 5, TI 1, TR 1, TR 2, GR 1 in MČ 1 se pri vseh posegih upošteva določila predpisov o zaščiti vodnih virov, ki se nahajajo na območju občine ter predpise glede gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju.

(7)

Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.

g)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1)

Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni.

(2)

Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.

28. člen

(prostorski izvedbeni pogoji v območjih stanovanjskih naselij)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje in spremljajočim dejavnostim, z oznako PNRP SS, v EUP in pEUP z oznakami BO 1, TR 1/1, MČ 2, MČ 3 in MČ 11, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:

-

enostanovanjske stavbe (samostojne hiše, druge stanovanjske hiše, dvojčki), v TR 1/1 tudi večstanovanjske stavbe (razen stolpnic), oboje s pomožnimi objekti,

-

gostinske (razen hotelov) in trgovske stavbe le v TR 1/1 (razen veleblagovnic, nakupovalnih in trgovskih centrov), obstoječe se v vseh EUP in pEUP tega člena lahko dogradijo, rekonstruirajo, vzdržujejo in odstranijo,

-

storitvene dejavnosti, obrtne mirne delavnice ter ohranjanje obstoječih obrtnih in industrijskih stavb s prodajalnami,

-

upravne in poslovne stavbe,

-

stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, skladne z namembnostjo območja in za javne potrebe,

-

druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih,

-

gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja, drugi gradbeni inženirski objekti (razen odlagališč odpadkov in vojaških objektov) in elektroenergetski vodi,

-

energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami),

-

drugi gradbeni inženirski objekti (razen odlagališč odpadkov in vojaških objektov),

-

objekti iz Priloge 1.

V EUP in pEUP ni dopustna postavitev kmetijsko-gozdarskih objektov.

(2)

Na območju vodnega črpališča, v EUP BO 1, ki je namenjeno za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo z oznako PNRP O so dopustni le posegi, ne glede na zahtevnost, ki so določeni v predpisu o zaščiti vodnih virov na območju občine.

(3)

Na območju zelenih površin, v EUP MČ 11, ki so namenjena ostalim zelenim površinam, z oznako PNRP ZD, je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev energetskih, prometnih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev objektov iz Priloge 1 ter naprav, opreme in montažnih objektov, ki so potrebni za ureditev zelene površine. V območjih zelenih površin, ki mejijo na vodotoke, gradnja stavb ni dopustna.

(4)

Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe in območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za promet, z oznako PNRP PC ter na vseh prometnih površinah iz izvedbenega dela GJI, ki so omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture ter gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij, druge GJI ter objektov iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma in če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(5)

Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K1, so dopustni posegi, ki so določeni za območje kmetijskih zemljišč v 45. členu tega odloka.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju objektov se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Pomožne stavbe, nezahtevne in enostavne objekte se gradi v notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti. Nadstrešek, garaža, terasa, zimski vrt, vetrolov ne glede na zahtevnost se lahko postavijo pred ali ob osnovni objekt, samostojno ali da se objekti stikajo.

(2)

Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.

(3)

Najmanjši odmik zunanje stene objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin 5,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Pri odmikih od sosednjih parcelnih mej se upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na nasprotno parcelno mejo, v predpisanem odmiku, se lahko locira le manjše pomožne stavbe, nezahtevne in enostavne objekte, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov. Za obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih odmikih.

c)

Pogoji glede velikosti

(1)

Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji) znaša 0,4. Za zazidano površino se šteje tudi površina nezahtevnih in enostavnih objektov.

(2)

Višina stanovanjskih objektov je do dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom. Pri umeščanju višjih objektov so izjeme kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve, gasilski stolpi …).

č)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Tlorisna oblika stanovanjskih objektov je poljubna. Prepovedani so netipični arhitekturni elementi, kot so večkotni izzidki, okrogline, ipd. Izzidki na objektih so pravokotnih oblik. Sakralni in gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

(2)

Strehe na vseh objektih so lahko dvokapnice ali štirikapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s poljubno smerjo slemena, priporoča se opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne le na manjših pomožnih stavbah, nezahtevnih in enostavnih objektih ter nestanovanjskih objektih. Ravne in enokapne strehe so možne na eno- in večstanovanjskih objektih, pod pogojem, da je večji del objekta dvokapna streha ter manjši del objekta ravna streha. Ravna ali enokapna streha, mora biti nižja od slemena dvokapnice. To razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu. Stavbna masa dvokapnega dela objekta mora vizualno prevladovati. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni in slemeni. Na strehah objektov so poleg strešnih oken lahko tudi frčade, pultna okna ter sončni sprejemniki ali druge naprave namenjene zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Stavbna masa dvokapnega dela objekta mora vizualno prevladovati.

(3)

Fasade se opleska v svetlih, naravnih barvah, lahko so delno obdelane v lesu in naravnem kamnu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo - rjavo) ali naravno barvo (kot je peščena, opečna, siva). Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora.

(4)

Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(5)

Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele pa 1,80 m. Ob nestanovanjskih objektih se ograja prilagodi namenu. Plastične bele, betonske okrasne in izrazito izstopajoče ograje so prepovedane. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Na in ob območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne ograje/mreže višine do 4 m, ki so transparentne.

(6)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade je dopustno oziroma v skladu z občinskim odlokom o plakatiranju.

(7)

Pri oblikovanju pomožnih stavb, nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.

(8)

Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

d)

Pogoji in merila za parcelacijo

(1)

Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto, v notranjih območjih so lahko poljubne. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti, za novogradnje samostojnih stanovanjskih objektov širina parcele ne sme biti manjša od 14 m. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora biti najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov.

(2)

Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, ki je za posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih.

O predpisu

Citati

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tišina – SD OPN 1