21. člen
(racionalna raba urbanih zemljišč)
S SPRO Prebold bomo v vseh naseljih in ostali poselitvi načrtovali racionalno rabo zemljišč in objektov, to je prostorsko razporejanje zemljišč po namenski rabi in dejavnosti, ki jih izvajajo različni uporabniki prostora, ter določanje instrumentov za uresničevanje načrtovanega razvoja. Z veljavnimi prostorskimi akti smo za obstoječa stavbna zemljišča že v zadnjih letih začrtali namensko rabo. Tokrat bo, ob zakonsko določeni spremembi vrste krovnih planskih aktov, ponovno pregledana namenska raba, še posebej znotraj urbanistične zasnove.
Pri prostorskem razporejanju zemljišč po namenski rabi in dejavnosti znotraj naselij bo težnja k takšnemu prepletu funkcij, ki so medsebojno združljive in ne motijo druga druge. Zmanjšana bo izrazita monofunkcionalnost posameznih delov naselja z uvajanjem raznovrstnosti dejavnosti ter selektivnim mešanjem funkcij bivanja in dela.
Namenska raba že in bo omogočala sočasnost rabe medsebojno skladnih dejavnosti, zlasti tistih, ki se medsebojno dopolnjujejo in ne slabšajo bivalnega, delovnega, prostočasnega in drugega okolja. Prostorsko bodo, v večini primerov pa že so, zemljišča razporejena po namenski rabi in dejavnosti tako, da ne bo prihajalo do onesnaževanja zraka, voda, tal in prekomernega hrupa, pri čemer se upošteva biotsko raznovrstnost in naravne vrednote ter pozitivni vpliv na ohranjanje kulturne dediščine. Analiza ranljivosti prostora je skupaj z analizo prostorskih možnosti za razvoj posameznih dejavnosti podlaga za izdelavo SPRO.
Enako kot velja za celotni slovenski prostor, se bo zaradi razpršene poseljenosti občinskega prostora nadaljnjo gradnjo usmerjalo pretežno v zgoščevanje že poseljenih območij in ne v odpiranje vedno novih površin za gradnjo, pri čemer pa se bo ohranilo že načrtovane nepozidane površine za gradnjo. Namen usmerjanja gradnje v obliko zgoščene pozidave je racionalna raba zemljišč ob hkratnem zagotavljanju zadostnih zelenih površin. Zato bomo okvirno določili zgornjo mejo gostote pozidanosti znotraj posameznih območij v naseljih in primerna razmerja med grajenimi in zelenimi površinami, da se zagotovi kvalitetno bivalno okolje. Zgornja meja pozidanosti in tipologija gradnje je pogojena s strukturo posameznega naselja. Gradilo naj bi se tako gosto, kot dopuščajo omejitve z vidika kakovosti urbane oblike ter kvalitete bivanja. Največ pozornosti pri zgoščevanju poselitve se bo usmerjalo predvsem v tista območja, ki so dobro dostopna in imajo možnost organiziranega javnega potniškega prometa.