23. člen
(usmeritve za skladno oblikovano podobo naselij in arhitekturno prepoznavnost občine)
Podlaga za usmeritve za skladno oblikovno podobo naselij in arhitekturno prepoznavnost občine je analiza identitete prostora.
Pri oblikovanju naselij se bo težilo k varovanju podobe, merila in krajinskih okvirov, saniranju vidno degradiranih prostorov in ustvarjanju nove arhitekturne prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi kvalitetami prostora. Pri tem se bo v optimalni meri spoštovalo značilnosti prostora in podedovane vrednote ter naravne vrednote, poudarjalo oblikovne vrednote in varovalo kvalitetne dominantne poglede, z načrtno, prostorsko in ekonomsko upravičeno prenovo ohranjalo jedra naselja oziroma njegovih delov. Ohranjalo se bo značilne obrise naselja ter usmerjalo pozornost na možnost zgostitev in zapolnitev urbanega tkiva. Višinski gabariti bodo tam, kjer je to smiselno, sledili obstoječim in se prilagajali obstoječi strukturi.
Prepoznavali in ohranjali bomo morfološke značilnosti, ki poudarjajo prepoznavnost naselja v skladu s krajino, v katero je umeščen in hkrati zagotavljali razvojno kontinuiteto in celovitost kvalitetnih struktur. Razvoj novih delov naselij bomo prilagajali geometriji reliefnih oblik, smerem komunikacij in regulacij ter smerem in konfiguraciji zidave.
Vodne in obvodne površine znotraj poselitve (Bolska) se bodo približale poselitvi z izboljšavo obvodnih površin, urejenimi pešpotmi, ozelenitvami, ustvarjanjem mikroambientov manjših parkov, igrišč in podobno, kar omogoča prostočasne dejavnosti. Pri urejanju naselja bodo pozorno oblikovana območja uličnega, cestnega in obcestnega prostora, pomembna vozlišča, zelene površine in druge odprte površine.
V nižinskem delu sta bolj intenzivno urbanizirani naselji Prebold in Latkova vas ostala naselja pa imajo vaški značaj. V južnem hribovitem naselju je nekaj naselij vaškega značaja, prevladuje pa razpršena pozidava. Usmeritve za območji urbanističnih zasnov Prebolda in Latkove vasi so razvidne iz poglavja Zasnova prostorskega razvoja in urejanja naselij.
Kaplja vas je obcestna vas v ravnini, umeščena na rob večjega kompleksa kmetijskih površin. Sicer vedutno izpostavljeno naselbinsko telo je umaknjeno za zelenim robom. Kvaliteten je ulični ambient starega jedra s kompleksi domačij.
Šešče so se razvile na terasi nad Savinjo. Kvaliteten je ulični ambient dokaj strnjenega starega jedra z domačijami v nizih. Ostali deli naselja so se razvili ob razvejanih komunikacijah.
Naselje Sv. Lovrenc se je razvilo na terasi Boljske in Savinje. Novejši deli naselja so se razvili ob razvejanih komunikacijah tudi na nižjem terenu. Cerkev sv. Lovrenca je dominanta v prostoru.
Matke so naselje z razpotegnjenim poselitvenim jedrom v dolini, posamezne skupine hiš v okviru Matk z zaselkom Brda pa so locirane na pobočju nad dolino.
Za območje Marije Reke je značila razpršena poselitev pretežno na težje dostopnih pobočjih.
Pri naseljih Kaplja vas, Šešče, Sv. Lovrenc in zaselku Lapurje naj se ohranjajo in dopolnjujejo zeleni robovi naselij. Ohranja naj se tudi njihova podoba v prostoru zlasti z upoštevanjem obstoječega višinskega gabarita naselij in izborom materialov (strehe). Upoštevati je potrebno, da je cerkev sv. Lovrenca dominanta v prostoru. V Kaplji vasi, Šeščah in Sv. Lovrencu naj se ohranja kvaliteten urbanistični vzorec starih jeder, v Šeščah pa naj se javne površine pred Domom krajanov nadalje razvija. Ohranja in prenavlja naj se kvalitetne enote arhitekturne dediščine, nadaljni arhitekturni razvoj pa naj izhaja iz obstoječih značilnosti, prepoznanih za kvalitetne (kontinuiteta identitete).