29. člen
(razvoj krajine)
Glede na tipiko grajenega prostora in krajinsko specifiko delimo občino na ravninski in hriboviti del. Ravninski del občine se razteza na rečnih terasah južno od Savinje, ob Bolski in drugih manjših pritokih. Znotraj prve rečne terase je pretežno še ohranjena vodna in obvodna krajina, podobo preostalega dela ravnine pa določata obsežna kmetijska krajina s hmeljišči kot značilnim identifikacijskim vzorcem in intenzivna poselitev (značilna je poudarjena raba roba rečnih teras). Hriboviti predeli občine večinoma ohranjajo ruralen značaj z redko poselitvijo v dominantni krajini. Podobo krajine določajo obsežni gozdovi, ki jih le redko (predvsem na ugodnejših legah na obrobju) prekinjajo manjši kompleksi njiv, travnikov in sadovnjakov.
Konfiguracija terena v hribovitem delu je narekovala razvoj izrazito razpršenega poselitvenega vzorca, ki je v dominantni gozdnati krajini manj opazen in večinoma nima posebnega vpliva na vedute v lokalnem prostoru. Izjema so le manjša poselitvena jedra v dolinah (osrednji del Matk) ter dominante na dvignjenih legah (cerkvi na Homu in pod Reško planino). Manjša ravninska naselja (Kaplja vas, Dolenja vas Sveti Lovrenc, Šešče), ki so sicer umeščena na izpostavljenih legah na robu rečnih teras, še ohranjajo sekundarno vlogo v prostoru glede na razmerje med grajenimi strukturami in krajino. Bistvena deternimanta prostora pri teh naseljih so torej krajinski in ne poselitveni vzorci. Večja naselja osrednjega ravninskega dela (Prebold, Latkova vas, Dolenja vas) so postala glavna determinanta prostora. Pri tem je pomembna velikost in pomen naselja ter oblikovanost naselbinskega telesa.
Pri posegih v krajino se bo spodbujalo take prostorske rešitve in programe, ki omogočajo dolgoročno ohranitev prostorskih kvalitet, omejevalo pa razvojne pobude, ki temeljijo le na kratkoročnih ekonomskih koristih in onemogočajo vzpostavitev kvalitetnih prostorskih rešitev.
Ob Savinji, Bolski in drugih vodotokih se bo v največji možni meri ohranjala vodna in obvodna krajina. Razvoj kmetijske dejavnosti se bo v okviru ravninskega dela usmerjal na način, ki bo obmogočal ohranjanje značilne podobe kmetijske krajine s hmeljišči. Na razvoj krajine je vezan tudi razvoj športa in rekreacije ter turizma. V nižinskem delu se bo dopolnjeval preplet peš in kolesarskih poti v ambientu hmeljišč, nižinskih gozdov, voda ter naselij. V hribovitem delu se bo še razvijalo pohodništvo, kolesarstvo ter novejše oblike rekreacije. Umestitev dejavnosti bo podrejena ohranjanju značilnosti krajine.
Na območjih, kjer so izraženi interesi za ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter za varovanje naravnih virov in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja, se bo težilo k skupnim varovanjem.