1. a) Če delavec za pridobitev pravic do dajatev ne izpolnjuje pogojev, predvidenih s pravnimi predpisi ene države pogodbenice, samo na podlagi zavarovalnih in izenačenih dob, dopolnjenih v skladu s temi pravnimi predpisi, pristojni nosilec omenjene države uporabi določbe 11. člena;
2. Če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do dajatev, določene po pravnih predpisih ene države pogodbenice, ne da bi pri tem seštevali zavarovalne dobe tako, kot določa prejšnji odstavek, mora pristojni nosilec te države dodeliti znesek dajatve, ki se izračuna izključno na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih, ki jih sam uporablja. Ta določba velja tudi, če ima delavec v drugi državi pogodbenici pravico do dajatve, izračunane po določbah tretjega odstavka.
3. Za določitev pripadajočih dajatev ob uporabi določbe 11. člena pristojni nosilec vsake države pogodbenice ravna tako:
4. Če pravni predpisi ene države pogodbenice predvidevajo, da se dajatve izračunajo glede na zneske plač, prihodkov ali prispevkov, pristojni nosilec te države upošteva izključno prejete plače ali prihodke oziroma prispevke, ki so bili plačani v skladu s pravnimi predpisi, ki jih nosilec uporablja.
5. Če skupno trajanje zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih ene države pogodbenice, ne dosega vsaj enega leta ali če ob upoštevanju samo teh dob ne pripada pravica do kakršnihkoli dajatev po teh pravnih predpisih, potem nosilec te države ne glede na določbo prvega odstavka ni dolžan izplačevati dajatev za omenjene dobe. Te zavarovalne dobe pa bo pristojni nosilec druge države upošteval tako za pridobitev pravice do dajatev po pravnih predpisih te države kot tudi za njihov izračun.