Odločba o razveljavitvi Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del, kolikor v Prilogi 1 za enoto urejanja prostora SL-117 določa urbanistični pogoj v delu, ki se nanaša na zemljišča s parc. št. 214/8, 214/12, 214/19 in 214/26, vse k. o. Poljansko predmestje

2384. Odločba o razveljavitvi Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del, kolikor v Prilogi 1 za enoto urejanja prostora SL-117 določa urbanistični pogoj v delu, ki se nanaša na zemljišča s parc. št. 214/8, 214/12, 214/19 in 214/26, vse k. o. Poljansko predmestje

Številka: U-I-172/21-12

Datum: 15. 6. 2023

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo mag. Nine Potisek, Ljubljana, na seji 15. junija 2023

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 22/11 – popr., 53/12, 9/13, 23/13 – popr., 71/14 – popr., 95/15, 38/16, 63/16, 12/17 – popr., 42/18 in 59/22), kolikor v Prilogi 1 za enoto urejanja prostora SL-117 določa urbanistični pogoj v delu, ki se nanaša na zemljišča s parc. št. 214/8, 214/12, 214/19 in 214/26, vse k. o. Poljansko predmestje, se razveljavi.

Pobudnica izpodbija določbo urbanističnega pogoja pri enoti urejanja prostora SL-117 Priloge 1 Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljevanju OPN ID), ki določa obveznost ohranitve peš prehoda v podaljšku predvidenega mostu čez Ljubljanico med Poljansko cesto in Poljanskim nasipom. Navaja, da se omejitev nanaša na nepremičnine s parcelnimi številkami 214/8, 214/12, 214/19 in 214/26, vse k. o. Poljansko predmestje (v nadaljevanju obremenjene nepremične), ki so pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi št. 1727-1996, k. o. Poljansko predmestje. Pobudnica pojasnjuje, da so obremenjene nepremičnine splošni skupni del te stavbe. Zatrjuje, da je etažna lastnica posameznih delov št. 135 in 136 ter posledično solastnica obremenjenih nepremičnin. Navaja, da Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) ni ne z njo in ne z drugimi solastniki obremenjenih nepremičnin sklenila pravnega posla za pridobitev lastninske pravice oziroma ni izvedla postopka razlastitve. Zato meni, da je izpodbijana določba OPN ID v neskladju z 19. členom Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – v nadaljevanju ZJC) ter 33. in 69. členom Ustave. Navaja, da s preostalimi solastniki obremenjenih nepremičnin ne more odločiti o ograditvi in zaprtju peš prehoda na način, ki bi preprečeval dostop neupravičenim osebam, ki s svojim ravnanjem (zadovoljevanjem fizioloških potreb, smetenjem, mazanjem zidov z grafiti in podobno) neugodno vplivajo na kakovost življenja stanovalcev. Razveljavitev sporne določbe naj bi odločanje o zaprtju prehoda omogočala. Kot učinkovito in funkcionalno zaprtje obremenjenih nepremičnin navaja ograditev celotne parcele št. 214/8 ali vsaj tega vhoda in vhodov preko zemljišč parc. št. 214/14, 214/12 in 214/26, vsa k. o. Poljansko predmestje, ograditev zgolj peš prehoda pa naj bi se odrazila v estetskem in funkcionalnem nesmislu. Meni, da ima sprejetje urbanističnega načrta enak pravni učinek, kot da bi MOL kategorizirala javno pot, in da zato izpodbijana določba učinkuje neposredno. Pri tem se sklicuje na sklep Ustavnega sodišča št. U-I-226/16 z dne 1. 9. 2020. Opira se na grafični prikaz nepremičnin in prikaze iz aplikacije Javnega informacijskega sistema prostorskih podatkov Mestne občine Ljubljana Urbinfo (v nadaljevanju Urbinfo) ter navaja, da je prehod opredeljen kot lokalna cesta, s prometno funkcijo »javna pot za pešce« in z upravno kategorijo »javna pot«.

Pobudnica zatrjuje, da je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe OPN ID pravočasna, ker še ni minilo leto dni, odkar je pridobila solastninsko pravico na obremenjenih nepremičninah in odkar se je seznanila z nastankom škodljivih posledic OPN ID. Navaja, da je lastninsko pravico na posameznih delih stavbe 1996-135 in 1996-136, k. o. Poljansko predmestje, formalno pridobila z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani št. III D 2364/2020 z dne 13. 11. 2020. Vpis je bil izveden 16. 2. 2021, učinkuje pa od 27. 11. 2020. Pobudnica pojasnjuje, da je za materialno pridobitev lastninske pravice treba šteti dan smrti zapustnika, to je 28. 7. 2020. Z dnem pridobitve lastninske pravice na posameznih delih stavbe je pridobila tudi solastninsko pravico na skupnih delih stavbe (v nadaljevanju pripadajoče parcele), med katere spadajo tudi obremenjene nepremičnine. Navaja, da je 24. 3. 2021 prejela elektronsko sporočilo, s katerim je pobudnik v zadevi št. U-I-226/16 nekatere etažne lastnike seznanil s sklepom Ustavnega sodišča v tej zadevi. Na ta način naj bi se seznanila z obveznostjo ohranitve pešpoti prehoda po obremenjenih nepremičninah in s tem s škodljivimi posledicami OPN ID.

Pobuda je bila poslana MOL, ki v odgovoru oporeka pravočasnosti in utemeljenosti pobude. MOL glede pravočasnosti pobude poudarja, da subjektivni rok, ki ga določa tretji odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS), ne pomeni zanikanja objektivnega roka, temveč pride v poštev zgolj v primerih, ko škodljive posledice ne nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, temveč šele kasneje z njegovim izvrševanjem, zato posameznik zanje ob uveljavitvi predpisa ni mogel vedeti. Primarno naj bi bilo treba upoštevati objektivni rok. MOL se sklicuje na sklep Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12). Trdi, da v konkretnem primeru ne gre za situacijo, ko »škodljive posledice« (če jih je šteti za take, s čimer se MOL ne strinja) ne bi nastale že s samo uveljavitvijo predpisa, saj je OPN ID začel veljati že 23. 10. 2010 in je že takrat določal sporno omejitev lastninske pravice na obremenjenih nepremičninah. Ta je veljala in učinkovala takoj od uveljavitve OPN ID dalje neprekinjeno in ves čas njegove veljavnosti, kljub več kasnejšim spremembam in dopolnitvam. MOL meni, da niti naknadna pridobitev lastninske pravice z dedovanjem (ali kakorkoli drugače) niti naknadni prejem elektronskega sporočila enega od etažnih lastnikov s priloženim sklepom Ustavnega sodišča o zavrženju njegove pobude ne moreta biti podlaga za spregled objektivnega roka in uporabo subjektivnega roka. Glede dedovanja MOL poudarja, da gre za univerzalno pravno nasledstvo in da dedič v trenutku smrti zapustnika vstopa v vsa njegova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja. Navaja, da pri dedovanju procesni roki ne začnejo teči znova in da enako velja tudi za rok iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS. Meni, da zanikanje objektivnega roka in uporaba subjektivnega roka iz te določbe ne moreta temeljiti na spremembi lastništva posamezne nepremičnine, ki naj bi bila s predpisom obremenjena, temveč lahko temelji izključno na okoliščini, da škodljive posledice ne nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, temveč šele kasneje z njegovim izvrševanjem, zato tedanji lastnik zanje ob uveljavitvi predpisa niti ni mogel vedeti. V primeru spremembe lastništva bi moral novi lastnik v zvezi z možnostjo izpodbijanja predpisov vstopiti v pravni položaj prejšnjega lastnika. MOL navaja še, da je namen objave v uradnih glasilih seznaniti s predpisom vse, ki jih predpis zadeva, pred njegovo uveljavitvijo in da obstaja možnost seznanitve s ključnimi vsebinami OPN ID na spletnem portalu MOL Urbinfo.