(1)
V postopku izbire imajo prednost tisti podprojekti tehnoloških centrov, ki:
1.
dobijo najvišjo oceno recenzentov na podlagi naslednjih meril za ugotavljanje tehnološke upravičenosti:
-
stopnje tehnološke zahtevnosti ter razvojnega pospeševanja izdelka, storitve oziroma postopka;
-
usposobljenosti skupine, referenc nosilca razvojno-raziskovalnega projekta in vključenosti mladih raziskovalcev v projekt;
-
primernosti predlaganih del, sredstev in časa za izvedbo razvojno-raziskovalne aktivnosti;
-
pomembnosti projekta za nacionalno gospodarstvo;
-
porabe energije, ekoloških učinkov in vpliva na delovna mesta;
2.
dobijo najvišjo oceno recenzentov na podlagi naslednjih meril za ugotavljanje ekonomske upravičenosti:
-
tržne analize, ki med drugim vključuje predstavitev izdelka, ki bo rezultat projekta, ciljnih trgov, obstoječe in potencialne konkurence in potencialnih kupcev in njihovih potreb;
-
strategije trženja, v kateri so razvidne njegove konkurenčne prednosti; razdelane morajo biti predvidene tržne poti, ocenjeni predvideni tržni deleži novega izdelka;
-
ekonomskih kazalcev (stopnje donosnosti, praga rentabilnosti, dobe vračila, predvidene dinamike denarnih tokov projekta), ki so skladni z ostalo vsebino projektne dokumentacije.
3.
so skladni z usmeritvami nacionalne tehnološko-razvojne oziroma industrijske politike; pri tem se upošteva učinek tehnološkega centra na panogo.
(2)
Skupna ocena je vsota aritmetičnega povprečja ekonomske (od 0 do 100 točk) in tehnološke ocene (od 0 do 100 točk), h kateri je prišteta ocena skladnosti z usmeritvami nacionalne tehnološko-razvojne politike. Ocena skladnosti z usmeritvami nacionalne tehnološko-razvojne in industrijske politike lahko znaša največ 10% skupne ocene.