(1)
Pri obravnavanju zahteve ali obvestila mandatno-volilna komisija presodi, ali je priznanje imunitete nujno potrebno za opravljanje poslanske funkcije. Praviloma se šteje, da je priznanje imunitete lahko nujno potrebno za opravljanje poslanske funkcije v primeru, ko namerava pristojni državni organ poslanca pripreti ali ko ga je že priprl, ne pa tudi v primeru, ko namerava proti njemu začeti kazenski postopek ali ko ga je že začel.
(2)
Mandatno-volilna komisija lahko samo izjemoma in iz posebej utemeljenih razlogov državnemu zboru predlaga, da naknadno prizna imuniteto tudi poslancu, ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, oziroma poslancu, proti kateremu je bil začet kazenski postopek, ker se ni skliceval na imuniteto. Pri tem upošteva razloge, s katerimi predsednik državnega zbora, poslanska skupina ali poslanec iz drugega odstavka prejšnjega člena utemeljuje zahtevo za naknadno odločanje državnega zbora o priznanju imunitete.
(3)
Pri obravnavanju zahteve ali obvestila mandatno-volilna komisija ne vrednoti dokazov in ne presoja, ali je podan dejanski stan poslancu očitanega kaznivega dejanja ter ali je poslanec kazensko odgovoren.«.