Dela v lesarstvu so praviloma razvrščena v naslednje skupine:
-
I. skupina: enostavna dela
-
II. skupina: manj zahtevna dela
-
III. skupina: srednje zahtevna dela
-
IV. skupina: zahtevna dela
-
V. skupina: bolj zahtevna dela
-
VI. skupina: zelo zahtevna dela
-
VII. skupina: visoko zahtevna dela
-
VIII. skupina: najbolj zahtevna dela
-
IX. skupina: izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela.
Navedene skupine so bolj natančno opredeljene v III. poglavju (osebni dohodki, dodatki, nadomestila OD in stroški).
Dela oziroma delovna mesta, ki se opravljajo v podjetjih, se lahko razporedijo v večje število skupin, kakor so navedene v tem členu.
Delovne izkušnje se kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja lahko določijo za dela:
-
za katera so delovne izkušnje predpisane s predpisi o varstvu pri delu in z drugimi predpisi;
-
katerih delavec ne more uspešno opravljati brez delovnih izkušenj.
Maksimalno število let potrebnih delovnih izkušenj je 5 let.
Presežek delavcev je lahko začasen oziroma trajen.
Za obe vrsti presežkov se s sodelovanjem sindikata pripravi program določanja in reševanja presežkov delavcev.
Delavec je lahko začasen presežek največ 6 mesecev.
Začasen presežek delavcev se rešuje:
-
s prerazporeditvijo delavcev znotraj in v druga podjetja;
-
s skrajševanjem delovnega časa v okviru zakonsko določenega časa;
-
s skrajševanjem delovnega časa na manj, kakor 36 ur na teden s pravico delavcev do nadomestila OD za čas do polnega delovnega časa;
-
s čakanjem na delo s pravico do nadomestila OD.
Nadomestilo OD iz zadnje alinee ne sme biti manjše od 70% osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek na delovno dobo. Kolikor to nadomestilo ne dosega višine zajamčenega osebnega dohodka, je potrebno izplačati zajamčeni osebni dohodek.
Pri določanju trajnih presežkov je potrebno upoštevati določbe zakona in splošne kolektivne pogodbe.
12. člen
Delovni čas
Delovni čas v podjetjih s področja lesarstva traja največ 40 ur na teden. To določilo lahko uveljavijo podjetja oziroma organizacije najkasneje do 1. 1. 1992.
Razporeditev delovnega časa v koledarskem letu se opredeli s planom izrabe delovnega časa (delovni koledar), ki ga določi poslovodni organ podjetja.
V primeru, da pade 1 oziroma 2 dneva med praznike in dela proste dneve se lahko ti dnevi prerazporedijo na prosto soboto ali pa se za te dneve določi kolektivni dopust.
13. člen
Odmori, počitki, dopusti, odsotnosti z dela
Letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni. Pri določanju dolžine letnega dopusta se morajo upoštevati vsi kriteriji po veljavni delovni zakonodaji.
Delavec ima pravico tri dni letnega dopusta izrabiti tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti nadrejenega vodjo najkasneje dva dni pred nastopom tega dopusta.
Pri obračunu letnega dopusta se ne upoštevajo delovne sobote.
Splošna kolektivna pogodba določa primere, ko ima delavec pravico do izrednega dopusta z nadomestilom osebnega dohodka. To pravico ima delavec tudi ob vsakokratnem darovanju krvi.
Poleg primerov, določenih v splošni kolektivni pogodbi, ima delavec pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila v primeru, ko je odsotnost do 7 delovnih dni s pravico do nadomestila že izrabil, pa so ponovno nastopili takšni primeri.
Delavcu se lahko odobri odsotnost z dela do 7 delovnih dni brez pravice do nadomestila OD tudi v naslednjih primerih:
-
če sodeluje na kulturnih oziroma športnih prireditvah kot izvajalec;
-
če sodeluje na kongresih, konferencah itd. političnih strank oziroma drugih organizacij kot delegat ali član vodstva.
Odsotnost z dela iz predhodnega odstavka odobri poslovodni organ podjetja.
17. člen
Izobraževanje delavcev
Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v svojem lastnem interesu ali v interesu podjetja; podjetje pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga podjetje napoti na izobraževanje.
Delavec izgubi pravico do izobraževanja, če po svoji krivdi ne konča izobraževanja v roku, ki je določen s pogodbo ali če mu preneha delovno razmerje v času izobraževanja na lastno željo ali po lastni krivdi kot tudi, če ne izpolni drugih pogodbenih obveznosti.
V primeru iz predhodnega odstavka je delavec dolžan povrniti podjetju vse stroške v zvezi s svojim izobraževanjem v skladu s pogodbo o izobraževanju.
Učenci in študenti, ki opravljajo v podjetju proizvodno delo, delovno prakso oziroma druge obveznosti v okviru vzgojnoizobraževalnih programov oziroma občasno ali začasno opravljajo delo, imajo naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti:
-
pravico do odmora in počitka,
-
pravico do prehrane med delom ter povračila za prevoz na delo,
-
pravico do zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni,
-
pravico do seznanitve z nevarnostmi, povezanimi z delom in do ustreznih zaščitnih sredstev,
-
pravico do ustreznega mentorstva in inštruktaže,
-
pravico do plačila za opravljeno delo v skladu s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo,
-
dolžnost vestno opravljati prakso oziroma druge obveznosti,
-
dolžnost upoštevati predpise o varnem delu,
-
druge pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določa splošni akt v podjetju.
Obseg pravic iz predhodnega odstavka je enak, kakor za druge delavce v podjetju, razen v primeru, če je to posebej navedeno.