10. člen
(uporaba protimikrobnih sredstev in cepiv)
(1)
V primeru uporabe protimikrobnih sredstev zaradi okoliščin iz točke (a) drugega odstavka 2. člena Uredbe 1177/2006/ES mora nosilec dejavnosti:
(2)
Uradni veterinar zaradi zmanjšanja tveganja za širjenje salmonel po prejemu obvestila iz prve alinee prejšnjega odstavka za jato, pri kateri so bila uporabljena protimikrobna sredstva odredi naslednje ukrepe:
(3)
Ukrepe iz prejšnjega odstavka uradni veterinar odpravi, ko mu nosilec dejavnosti predloži poročila o rezultatih preiskav iz druge alinee prvega odstavka tega člena in v vzorcih ni ugotovljena prisotnost serovarov Salmonella Enteritidis oziroma Salmonella Typhimurium.
(4)
V vlogi za pridobitev dovoljenja iz točke (c) drugega odstavka 2. člena Uredbe 1177/2006/ES nosilec dejavnosti navede naslednje podatke:
(5)
Veterinarska organizacija s koncesijo v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: veterinarska organizacija s koncesijo), lahko začne z uporabo protimikrobnih sredstev zaradi okoliščin iz točke (c) drugega odstavka 2. člena Uredbe 1177/2006/ES brez predhodne pridobitve dovoljenja OU VURS iz prejšnjega odstavka, če živali zaradi kliničnih znakov bolezni prekomerno trpijo in če bi opustitev zdravljenja povzročila hitro širjenje bolezni živali in povišan pogin živali.
(6)
Za izvajanje nadzora iz tretjega odstavka 2. člena Uredbe 1177/2006/ES mora veterinarska organizacija s koncesijo, ki je opravila zdravljenje zaradi izjemnih okoliščin iz drugega odstavka 2. člena Uredbe 1177/2006/ES, najpozneje v petih delovnih dneh po zaključeni uporabi protimikrobnih sredstev, v primeru uporabe protimikrobnih sredstev iz prejšnjega odstavka pa najpozneje v dveh delovnih dneh po začetku uporabe protimikrobnih sredstev, pisno ali po elektronski pošti na OU VURS poslati pisno poročilo, ki mora vsebovati:
(7)
Nosilec dejavnosti mora za vsako posamezno jato na gospodarstvu voditi evidenco o vakcinaciji ter o vrsti vakcine in starosti živali ob vakcinaciji.