9. člen
(vzorčenje in analizne metode)
(1)
Za vzorčenje, prevoz in hrambo vzorcev podzemne vode se uporabljajo referenčne metode, določene s standardi iz predpisa, ki ureja monitoring podzemnih voda.
(2)
Posode za vzorce, reagenti ali metode za konzerviranje dela vzorca za analizo enega ali več parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, razpošiljanje in shranjevanje vzorcev ter priprava vzorcev za analizo ne smejo vplivati na rezultate meritev. Z vzorci je treba ravnati tako, kot je določeno s standardom SIST EN ISO 5667-3 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom.
(3)
Pred vsakim vzorčenjem je treba predčrpati vodo iz merilnega mesta, in sicer tako, da se izčrpajo najmanj tri prostornine omočenega dela merilnega mesta, če je vode več kot en liter na minuto. Če je vode manj kot en liter na minuto, se voda iz vrtine izčrpa do dna in z vzorčenjem počaka do ponovne vzpostavitve gladine podzemne vode v vrtini. Postopek predčrpanja mora biti strokovno utemeljen in obrazložen v poročilu o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode.
(4)
Za vzorčenje, prevoz in hrambo vzorcev podzemne vode se lahko uporabljajo tudi druge metode v skladu z drugimi enakovrednimi mednarodno priznanimi standardi ali druge metode, ki so validirane in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom, ali druge metode, za katere je izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode pridobil akreditacijo, če dajejo rezultate, ki so enakovredni rezultatom, pridobljenim z referenčnimi metodami iz prvega odstavka tega člena.
(5)
Za analize vzorcev glede na vsebnost parametrov iz 7. člena tega pravilnika se uporabljajo analizne metode, vključno z laboratorijskimi, terenskimi in on-line metodami, ki so validirane in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom in temeljijo na:
(6)
Če za dani parameter iz 7. člena tega pravilnika ni na voljo standardov kakovosti oziroma vrednosti praga, se merilna negotovost in meja določljivosti iz prejšnjega odstavka ocenita na ravni ustreznih okoljskih standardov kakovosti za stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, oziroma na ravni mejne vrednosti parametrov pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, pri čemer velja strožja vrednost.
(7)
Če za dani parameter iz 7. člena tega pravilnika ni na voljo analiznih metod, ki izpolnjujejo merila iz petega in šestega odstavka tega člena, se za analizo uporabi najboljša razpoložljiva tehnika, ki ne povzroča nesorazmerno visokih stroškov in mora biti v predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika in poročilu o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode strokovno utemeljena in obrazložena.