41. člen
(deljeni delovni čas)
(1)
Delodajalec lahko določi deljen delovni čas, pri katerem prekinitev ne sme biti krajša od ene ure in ne daljša od dveh ur. Čas prekinitve se ne všteva v delovni čas. S podjetniško kolektivno pogodbo se lahko dogovori daljši čas prekinitve.
(2)
V primeru deljenega delovnega časa ima delavec, ki dela krajši delovni čas od polnega, skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, pravico do dela brez prekinitve.