Državljani se smejo pošiljati na začasno delo v tujino, da bi tam opravljali gospodarske in druge dejavnosti, ter se sme zanje posredovati pri zaposlovanju v tujini v skladu s politiko zaposlenosti in zaposlovanja, z interesi in potrebami družbenoekonomskega razvoja in enotnega jugoslovanskega področja dela, ter z interesi državljanov samih, upoštevajoč pri tem interese in potrebe ljudske obrambe in družbene samozaščite v državi, kot tudi v skladu s politiko sodelovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije s posameznimi državami.
4. člen
Zakon o varstvu državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije na začasnem delu v tujini (ZVDZDT)
Uradni list SFRJ 15-283/1980 objava 28. 3. 1980