Organizacija se lahko ob začetnem pripoznanju nepreklicno odloči, da naložbe v kapitalske instrumente, ki niso v posesti za trgovanje in bi se sicer merile po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, meri po pošteni vrednosti prek kapitala. To odločitev sprejme posamično za vsak instrument (na primer za posamezno delnico) posebej. Zneski, predstavljeni v postavki Rezerva, nastala zaradi merjenja po pošteni vrednosti, se ne smejo prenesti v poslovni izid.
Ko se za tak instrument odpravi pripoznanje, se kumulativni dobiček ali izgube, prej pripoznani v postavki Rezerva, nastala zaradi merjenja po pošteni vrednosti, prerazvrstijo v preneseni čisti poslovni izid. To odraža dobiček ali izgubo, ki bi se pripoznala v poslovnem izidu ob odpravi pripoznanja, če bi se finančno sredstvo merilo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
Finančno sredstvo, ki ni kapitalski instrument, se meri po pošteni vrednosti prek kapitala, če sta izpolnjena oba pogoja:
a)
finančno sredstvo se poseduje v okviru poslovnega modela, katerega cilj se dosega s prejemanjem pogodbenih denarnih tokov in prodajo finančnih instrumentov; in
b)
v skladu s pogodbenimi pogoji finančnega sredstva se na določene datume ustvarjajo denarni toki, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.
Pri tem je glavnica poštena vrednost finančnega sredstva ob začetnem pripoznanju, obresti pa predstavljajo nadomestilo za časovno vrednost denarja za kreditno tveganje, povezano z neporavnanim zneskom glavnice, ter za druga osnovna tveganja in stroške, povezane s posojanjem, ter profitna marža.