Delovna, pomožna in parkirna zavora na motornem in priklopnem vozilu, razen na motornem kolesu, morajo biti vgrajene in izvedene tako, da zanesljivo in varno ustavijo vozilo.
Delovna, pomožna in parkirna zavora so lahko pri motornih vozilih iz prvega odstavka tega člena kombinirane tako:
Delovna zavora motornih vozil iz prvega odstavka tega člena mora prijemati na vsa kolesa.
Delovna in parkirna zavora morata prijemati površino, ki je stalno povezana s kolesi z dovolj trdnimi deli.
Če bi odpovedala zavora na katerikoli osi priklopnega vozila, spojenega z motornim vozilom iz prvega odstavka tega člena kot vlečnim vozilom, mora biti zagotovljeno nemoteno zaviranjem z zavorami, ki so nameščene na tem vlečnem vozilu.
Naprave, ki zagotavljajo trajno uravnavanje zaviranja sorazmerno s spremenjeno obremenitvijo, morajo biti na motornih in priklopnih vozilih, razen na avtobusih za mestni in obmestni promet ter na priklopnih vozilih z največjo dovoljeno maso do 1,5 t, pri katerih se na katerikoli zadnji osi obremenitev »polno-prazno« spreminja za več kot 40% od največje osne obremenitve, vgrajene in izvedene tako, da zagotavljajo trajno uravnavanje zaviranja sorazmerno a spremenjeno obremenitvijo.
Motorna in priklopna vozila, ki imajo elastično obeso osi z vzmetmi, pri katerih je upogib vzmeti »polno-prazno« manjši od 25 mm, ne morajo imeti vgrajenih naprav, ki zagotavljajo trajno uravnavanje zaviranja sorazmerno s spremenjeno obremenitvijo.
Zadrževalnik za dolgotrajno zadrževanje na motornih vozilih z največjo dovoljeno maso nad 5 t, ki so predvidena za vleko priklopnikov z največjo dovoljeno maso nad 7 t oziroma polpriklopnikov s sedlom z največjo dovoljeno maso, zmanjšano za maso, ki obremenjuje sedlo, nad 7 t, ter na motornih vozilih z največjo dovoljeno maso nad 9 t mora biti vgrajen in izveden tako, da zagotavlja dolgotrajno zadrževanje vozila in da hkrati aktivira napravo za dolgotrajno zadrževanje na priklopnem vozilu.
Prenosni mehanizem delovne zavore na motornih vozilih z največjo dovoljeno maso nad 10 t mora biti takšen, da se zavore na oseh aktivirajo najmanj s pomočjo dveh medsebojno neodvisnih virov energije, tako da ostane v primeru, če odpovedo zavore na eni osi, zaviranje na drugi osi ali drugih oseh nemoteno. Ostanek učinkovitosti zaviralne naprave za delovno zaviranje sme znašati najmanj 30% v 96. členu tega pravilnika predpisanega normativa za delovno zavoro.
Zavorni sistem za delovno zaviranje motornih vozil, ki morajo izpolnjevati pogoje iz devetega odstavka tega člena in so namenjena za vleko priklopnih vozil, mora biti takšen, da lahko vselej aktivira zavore priklopnega vozila.
Pri motornih in priklopnih vozilih ter pri skupini vozil morajo zavore na posameznih oseh delovati sinhronizirano.
Zavorni sistem za delovno zaviranje skupine vozil mora biti takšen, da zagotavlja zaviranje priklopnega vozila istočasno ali pred zaviranjem vlečnega vozila. Čas od pritiska na pedal delovne zavore do aktiviranja valja delovne zavore oziroma do dosege 10% vrednosti delovnega tlaka na najneugodnejši osi ne sme biti daljši od 0,2 sekunde, skupen čas, ki je potreben, da bi dosegli 75% vrednosti delovnega tlaka, pa ne sme biti daljši od 0,6 sekunde.