30. člen
(ohranjanje narave)
(1)
Za utrditev brežin na območju premostitvenih objektov se uporabi naravni material, sanacija brežin se izvede z zasaditvijo avtohtone vegetacije. Pri urejanju vodotokov se biotop ohranja. Dno struge se ne spreminja.
(2)
Regulacije vodotokov se izvedejo sonaravno in razgibano. Gradbena dela, ki posegajo v Savo, se opravijo med avgustom in februarjem oziroma izven intenzivnega drstitvenega obdobja prisotnih ribjih vrst. Gradbena dela na potoku Mavelščica se opravijo med julijem in septembrom. Mlinščica se uredi tako, da se omogoči migracija rib iz Save v potok Mavelščica.
(3)
Intenzivna gradbena dela, ki prekomerno obremenjujejo okolico zaradi hrupa, naj se ne opravljajo od začetka marca do konca junija, to je med gnezdenjem ptic.
(4)
Če ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, se gradi tako, da se izkoristijo vse možne tehnične ali druge rešitve, da se naravna vrednota ne poškoduje in da se njena vidna podoba čim manj spremeni. V obrežno vegetacijo se posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem, zasajanjem, tako da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja. Prod, pesek in mivka se z obrežja, prodišč in dna struge odvzemajo v količini in tako, da se ne spremenijo funkcionalne in vidne lastnosti naravne vrednote ter življenjske razmere in dinamika spreminjanja habitatov na vodotoku.
(5)
Konstrukcija mostu se oblikuje tako, da se preprečijo naleti ptic.
(6)
Uredita se prehoda za divjad:
-
v sklopu mostu Mavelščica, ki se izvede kot odprt okvir svetle razpetine 15,0 m in širine 22,6 ter višine prostega profila 4,5 m, se zagotovi prehod ob potoku, pas v širini vsaj 5 m se ne asfaltira, ampak se pokrije z zemljino;
-
kot samostojni objekt v km 6 + 410 odseka 1 podhod za živali Stanežiče, ki se izvede kot odprt okvir svetle širine 10,0 m in dolžine 55,6 m ter višine najmanj 3 m. Pas v širini najmanj 3 m se ne asfaltira, ampak se pokrije z zemljino. Med železniško progo in navezovalno cesto se izvede svetlobni jašek širine 3 m.
(7)
Varovalne ograje za preprečitev naletov divjadi na cestišče se namestijo na naslednjih mestih odseka 1:
-
ob vzhodni strani med km 0 + 480 in km 0 + 750 oziroma med protihrupnima ograjama in med km 0 + 850 in km 1 + 280, z ograjo se omeji tudi priključek v križišče IOC Žeje;
-
ob zahodni strani vzdolž priključka Jeprca zahod pa vse do km 0 + 800 in med km 0 + 840 in km 1 + 560 na zahodni strani ceste, z ograjo se omeji tudi priključek v križišče IOC Žeje;
-
ob vzhodni strani med km 3 + 880 in km 4 + 240 ter med km 4 + 280 in km 4 + 620;
-
ob zahodni strani med km 3 + 880 in km 4 + 240 ter med km 4 + 600 in km 5 + 000;
-
ob vzhodni strani med km 6 + 320 in km 6 + 480 s prekinitvijo na podhodu za živali Stanežiče.
(8)
S spremljanjem prehajanja divjadi čez navezovalno cesto po gradnji se ugotovi, ali bodo vzdolž navezovalne ceste potrebni dodatni ukrepi za preprečevanje prehajanja živali.
(9)
Uredijo se naslednji prehodi za dvoživke:
-
v km 4 + 040 odseka 1 se izvede cevni prepust premera 150 cm in dolžine 41 m, katerega dno se pokrije z zemljino;
-
v sklopu mostu Mavelščica in podhoda za divjad Stanežiče;
-
v sklopu prepusta potoka Mlinščica premera 120 cm v km 4 + 320 odseka 1;
-
v km 5 + 170 odseka 1 se izvede cevni prepust premera 150 cm in dolžine 50 m, katerega dno se pokrije z zemljino.
(10)
Usmerjevalne ograje za dvoživke se postavijo v obe smeri prehodov za dvoživke. Izvedejo se z gostim prepletom 1 cm x 1 cm in višine vsaj 60 cm, pri umestitvi v nasip pa z betonskimi elementi višine vsaj 60 cm in z zavihanim robom.
(11)
Varovalne ograje za dvoživke se uredijo v sklopu varovalnih ograj za divjad iz tretje, četrte in pete alinee sedmega odstavka tega člena, tako da se spodnji del ograje v celotni dolžini izvede z gostim prepletom 1 cm x 1 cm in v višini 60 cm.
(12)
Postavitev varovalnih ograj za divjad in dvoživke se prilagaja cestnim objektom, stavbam in poteku protihrupnih ograj in nasipov, opornih in podpornih zidov ter drugih ograj.
(13)
Ob najdbi mineralov ali fosilov mora najditelj najdbo prijaviti ministrstvu, pristojnemu za ohranjanje narave. Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame, ali del jame mora o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Po predhodnem dogovoru z organizacijo, pristojno za ohranjanje narave, se omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot.
(14)
O začetku gradnje na območju vodotokov se obvesti Ribiška družina Medvode vsaj 14 dni pred začetkom gradnje. Z njihovimi predstavniki se opravi pregled lokacij. Po potrebi se izvedeta intervencijski izlov rib in njihova preselitev.
(15)
Uporabijo se popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe.