»10.a člen
(analiza DNK in identifikacija žrtev)
(1)
Pri odkritju prikritega vojnega grobišča in ob izkopu posmrtnih ostankov se obvezno odvzamejo biološki vzorci za namene genetske analize identifikacije žrtev. Enako velja tudi za posmrtne ostanke vseh še nepokopanih žrtev.
(2)
Za namen identifikacije žrtev pristojno ministrstvo, ki vodi evidenco pogrešanih oseb, zagotovi odvzem referenčnih vzorcev svojcev pogrešanih oseb, potem ko pridobi predhodno privolitev posameznika, na katerega se vzorec nanaša, skladno s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
(3)
Genetske analize za namen identifikacije žrtev izvaja izključno forenzična institucija, akreditirana po standardu ISO/IEC 17025 ali enakovrednem mednarodno priznanem standardu.
(4)
Identifikacija žrtev se izvede s primerjavo rezultatov genetskih analiz vzorcev posmrtnih ostankov z referenčnimi vzorci svojcev ter z medsebojno primerjavo rezultatov genetskih analiz vzorcev prevzetih posmrtnih ostankov žrtev.
(5)
Biološki vzorci iz posmrtnih ostankov in referenčni vzorci se hranijo v ustrezno varovanih prostorih do dokončne identifikacije žrtev.
(6)
Rezultat genetskih analiz se hrani v zbirki DNK profila žrtev in svojcev, vzpostavljenem pri pristojnem ministrstvu do pravnomočnosti odločbe o ugotovitvi smrti po 14.a členu Zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 67/19; v nadaljnjem besedilu: ZMatR) in je smrt vpisana v matični register, če je ta odločba izdana na podlagi identifikacije ekshumiranih posmrtnih ostankov.
(7)
Vzorci in podatki se uporabljajo izključno za namen identifikacije.
(8)
Sredstva za odvzem, hrambo in analize bioloških vzorcev zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega raziskovanju vojnih grobišč in pokopu žrtev.
(9)
Pristojno ministrstvo podrobneje predpiše način odvzema, označevanja, prevoza, hrambe, analiziranja, uničenja in izbrisa bioloških vzorcev in DNK profilov, način vodenja zbirke, sledljivost postopkov ter način sodelovanja komisije.