V 238. členu se tretji do peti odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»(3)
Izpostavljenost vzajemnega sklada do nasprotne stranke v poslu z izvedenim finančnim instrumentom, za katerega centralni kliring ni opravljen prek CNS, ki ima dovoljenje v skladu s 14. členom Uredbe 648/2012/EU ali je priznana v skladu s 25. členom navedene uredbe, lahko znaša največ:
-
deset odstotkov njegovih sredstev, če je nasprotna stranka kreditna institucija iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ali
-
pet odstotkov njegovih sredstev v drugih primerih.
(4)
Skupna vrednost vseh naložb vzajemnega sklada v prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki so jih izdale posamezne osebe, do katerih je vzajemni sklad izpostavljen z več kot pet odstotki sredstev, lahko znaša največ 40 odstotkov vseh sredstev vzajemnega sklada. Ta omejitev ne velja za denarne depozite in posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, pri katerih so nasprotne stranke finančne institucije, ki so pod nadzorom pristojnega organa.
(5)
Ne glede na omejitve iz prvega do tretjega odstavka tega člena vzajemni sklad ne sme biti izpostavljen do posamezne osebe oziroma imeti v njej naloženih več kot 20 odstotkov sredstev pri kombinacijah teh naložb oziroma poslov:
1.
naložb v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga iz 237. člena tega zakona, ki jih je izdala,
2.
depozitov pri njej, ali
3.
izpostavljenosti iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, v katerih ta oseba nastopa kot nasprotna stranka, za katere centralni kliring ni opravljen prek CNS, ki ima dovoljenje v skladu s 14. členom Uredbe 648/2012/EU ali je priznana v skladu s 25. členom te uredbe.«.
Sedmi in osmi odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(7)
Ne glede na omejitev iz prvega odstavka tega člena ima lahko vzajemni sklad največ 25 odstotkov sredstev naloženih v:
1.
krite obveznice, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja hipotekarne in komunalne obveznice oziroma krite obveznice, ali
2.
obveznice, ki jih izda posamezna kreditna institucija s sedežem ali podružnico v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici, če:
-
je ta kreditna institucija zaradi zaščite interesov imetnikov obveznic v skladu z zakonom predmet posebnega javnega nadzora in
-
so bile te obveznice izdane pred 8. julijem 2022.
Sredstva, pridobljena z izdajo obveznic iz 2. točke prejšnjega stavka, smejo biti v skladu z zakonom vložena le v premoženje, ki bo v vsem času do dospetja omogočalo poravnavanje obveznosti iz obveznic in ki bo v primeru nezmožnosti izpolnitve obveznosti prednostno uporabljeno za poplačilo glavnice in natečenih obresti obveznic.
(8)
Če ima vzajemni sklad naloženih več kot pet odstotkov sredstev v obveznice iz prejšnjega odstavka, ki jih je izdala posamezna kreditna institucija, lahko celotne naložbe v obveznice iz prejšnjega odstavka skupaj dosežejo največ 80 odstotkov sredstev sklada.«.