11. člen
(pristojnost Banke Slovenije za makrobonitetni nadzor)
(1)
Banka Slovenije je v vlogi imenovanega organa pristojna za izvajanje 458. člena Uredbe 575/2013/EU in s tem pristojna za določanje ukrepov za omejevanje makrobonitetnega ali sistemskega tveganja v zvezi z bankami, za določanje zahtev glede kapitalskih blažilnikov v obsegu in na način, določena v 7. poglavju tega zakona, ter za ocenjevanje sistemske pomembnosti podružnic iz tretjih držav iz 321. člena tega zakona.
(2)
Banka Slovenije je v vlogi imenovanega organa pristojna za izvajanje 124. člena Uredbe 575/2013/EU.
(3)
Banka Slovenije je v vlogi imenovanega organa pristojna za izvajanje 164. člena Uredbe 575/2013/EU.
(4)
Banka Slovenije pri sprejemanju odločitev iz 124. in 164. člena Uredbe 575/2013/EU tesno sodeluje z Evropsko centralno banko, kadar je ta pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad bankami v skladu z Uredbo 1024/2013/EU, zlasti z izmenjavo vseh potrebnih informacij in ob upoštevanju medsebojnega vpliva z drugimi ukrepi. V ta namen Banka Slovenije uradno obvestilo o načinu in obsegu uporabe diskrecijskih pravic Evropskemu bančnemu organu in Evropskemu odboru za sistemska tveganja iz 124. in 164. člena Uredbe 575/2013/EU pošlje tudi Evropski centralni banki.
(5)
Banka Slovenije za namen spremljanja, prepoznavanja in ocenjevanja sistemskih tveganj in podpore odločanju o makrobonitetnih ukrepih v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja makrobonitetni nadzor finančnega sistema ali drugim zakonom zbira in obdeluje informacije in podatke o poslovanju finančnih družb, vključno s podatki o posameznih poslih, ki jih finančne družbe sklepajo pri opravljanju finančnih storitev s pravnimi in fizičnimi osebami.
(6)
Pri zbiranju in obdelavi podatkov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na posle s fizičnimi osebami, lahko Banka Slovenije zbira in obdeluje podatke oziroma informacije o:
1.
poslu (enolična oznaka, znesek, obresti, valuta, vrsta, namen, zaključek posla);
2.
zavarovanju;
3.
kreditojemalcu (vrsta, starost, status, lokacija, panoga zaposlitve, država kreditojemalca, namen uporabe nepremičnine, ki se financira s kreditom, skupni dohodki, celotni dolg);
4.
izvajanju makrobonitetnih ukrepov;
5.
postopku sklenitve (vložitev vloge, trajanje obravnave, datum sklenitve);
6.
izvrševanju posla (ročnost ob sklenitvi, način amortizacije);
7.
predmetu zavarovanja (namen uporabe, lokacija, vrsta, energetska učinkovitost);
8.
pogodbenem znesku posla, ki je predmet financiranja;
9.
odplačevanju in predvidenem odplačevanju;
10.
pričakovani vrednosti zavarovanj;
11.
donosnosti posla in izpostavljenosti do fizične osebe;
12.
spremembah pogojev odplačevanja in restrukturiranju;
13.
neodplačanem dolgu.
(7)
Banka Slovenije osebne podatke iz prejšnjega odstavka zbira in obdeluje v psevdonimizirani obliki tako, da ni mogoča neposredna identifikacija posameznikov, ki so sklenili posamezni posel. Banka Slovenije osebne podatke obdeluje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(8)
Osebni podatki iz šestega odstavka tega člena v zvezi s posameznim poslom, ki ga sklene fizična oseba, se hranijo 20 let po zaključku posla, po tem roku pa se ti podatki izbrišejo.
(9)
Banka Slovenije v podzakonskem aktu podrobneje predpiše način, obliko in roke poročanja podatkov iz šestega odstavka tega člena.