TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. Uvod

Dobavne verige v industrijskih sektorjih gospodarstva so bile v zadnjih mesecih postavljene pred velike izzive. Začasna ustavitev proizvodnje tovarn, najprej na Kitajskem in v severno azijskem delu, nato pa tudi ponekod po Evropi in na ameriški celini, je pomembno vplivala na dobave blaga in obseg zalog. Na poslovanje bo v nadaljevanju predvidoma najbolj vplivala pričakovana povečana stopnja brezposelnosti, ki bo zmanjševala gospodinjsko porabo in dejstvo, da je gibanje potrošnikov deloma omejeno. Ti izzivi prinašajo tako kratkoročne izzive, kot tudi tveganja za bodoče poslovanje.

Povečan pritisk na dobavne verige za družbe, ki so vpete v mednarodno poslovanje, ni neobičajen, saj so se že v preteklosti srečevale z izzivi, ki so jih prinašali protekcionistični ukrepi posameznih držav, politika varstva okolja, davčna politika in tudi hiter tehnološki razvoj. Veliko družb se je ukvarjalo z diverzifikacijo proizvodnih aktivnosti, z namenom obvladovanja rasti proizvodnih stroškov, že pred negotovimi trgovinskimi dogovori med ZDA in Kitajsko.[1] Cilj je bil, da se zagotovi stabilnost poslovanja, zato se je določene proizvodnje aktivnosti začelo premikati nazaj s Kitajske v razvite države zahodnega dela sveta. Pomembne učinke na obvladovanje tveganj je imela v letu 2016 sklenitev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah,[2] katerega cilj je bil zmanjšati okoljski odtis v proizvodni dejavnosti. Družbe v dobavnih verigah so bile podvržene nenehnim spremembam tudi na področju obdavčitve in transfernih cen, posebej zaradi nadzorov, katerih obseg se je globalno hitro povečeval, in zaradi mednarodnih ukrepov OECD[3] za omejitev davčne erozije (t. i. BEPS[4]).

Družbe so bile pripravljene na tveganja, ki so jih povzročali prej opisani dejavniki, redko katera pa je pričakovala spremembe, ki so nas doletele v zadnjih mesecih. Nenadne in nepričakovane razmere zaradi posledic epidemije COVID-19 so pomembno drugačne in lahko v prihodnje prinašajo povsem nove vidike tveganj in izpostavljenosti, tako s poslovnega, pravnega kot tudi davčnega vidika poslovanja.

2. Nove pogodbe in pogoji poslovanja v dobavnih verigah

V času, ko se podjetja ukvarjajo z upravljanjem tveganj zaradi krize, vrednotijo pogodbe s poslovnimi partnerji, ne glede na to, če gre za pogodbe, ki so sklenjene z nepovezanimi družbami, z družbami v skupini ali povezanimi osebami. Vsakič znova je treba ocenjevati učinke sklenjenih pogodb. Družbe se ukvarjajo tudi z vrednotenjem pogodb, ki so v kriznih razmerah na novo sklenjene z nepovezanimi osebami. Takšne nove pogodbe lahko pomembno vplivajo na njihovo poslovanje in pri evaluaciji transfernih cen pri poslovanju s povezanimi osebami. Primeroma velja: če družbe za namene analize transfernih cen do sedaj niso mogle izvesti notranje primerjave, ker z neodvisnimi družbami niso sklepale primerljivih pogodb, bo takšno notranjo primerjavo zaradi novo sklenjenih pogodb sedaj mogoče narediti. To lahko vpliva na metodologijo in vrednotenje pogodb, ki so sklenjene med povezanimi osebami. Treba bo ugotavljati, če je novo sklenjena pogodba dejansko primerljiva in s tem uporabljena kot merilo (t. i. benchmark) za določanje transfernih cen po obstoječih pogodbah.

Zaradi učinkov epidemije COVID-19 so družbe primorane ponovno vrednotiti razmerja med njimi. Pomembno je oceniti tveganja, sredstva in funkcije, ki jih v dobavni verigi prevzema posamezna od njih, ter v skladu s tem ovrednotiti dobičke, ki jim pripadajo. Spremembe bodo lahko vplivale na zmanjšanje dobičkov distributerjev z omejenimi tveganji, pogodbenih proizvajalcev in tudi prodajnih agentov. Če se bodo denimo vodstvene funkcije premikale tako, da se bo vodstvo selilo ali da bo opravljalo storitve za druge družbe, bo treba takšne spremembe pravilno nasloviti. Enko velja tudi za primere, ko zaposleni v posameznih družbah zaradi omejitev ne bodo mogli izvajati (polnega) obsega svojih del in bodo to nadomeščale osebe iz drugih družb. Ko bodo družbe sprejemale ukrepe, s katerimi bodo obvladale poslovne rizike, bo treba ustrezno prilagoditi pogodbe, da bodo pravilno izkazovale dejanske finančne in komercialne pogoje poslovanja. S tem pa bo treba ponovno ovrednotiti tudi transferne cene med družbami.

Posebej bo pri urejanju novih pogodbenih razmerjih treba paziti na pogodbene določbe o ročnosti. Trajanje pogodb in pogoji za prenehanje morajo na eni strani zagotavljati primerno fleksibilnost, na drugi strani pa omogočati družbam, da primerno obvladujejo tveganja. Tudi z davčnega vidika in vrednotenja transfernih cen so lahko pomembne dolžine odpovednih rokov. Kratki odpovedni roki lahko zagotovijo dobro fleksibilnost, vendar lahko vplivajo na dobičkonosnost investicije. Za družbo, ki je primorana izvesti investicijo, je z davčnega vidika mogoče pričakovati, da bo izposlovala takšne odpovedne roke, ki ji bodo tudi v primeru odpovedi prinesli primerno raven dobičkonosnosti.

3. Vrednotenje začasnih sprememb

V posameznih primerih poslovanja prihaja le do začasnih in ne trajnih sprememb v dobavnih verigah.

Primeroma se funkcije ali tveganja med družbami prerazporedijo samo za čas trajanja posameznega ukrepa iz naslova epidemije COVID-19, ki v omejenem časovnem obsegu omejuje poslovanje ene družbe. V teh primerih bo treba glede na obstoječa pogodbena razmerja največkrat ugotavljati, kateri družbi bo mogoče pripisati breme stroškov za delavce na čakanju in kateri bo mogoče pripisati breme stroškov za stroške amortizacije sredstev v času, ko je bila proizvodnja ustavljena. Pričakuje se, da bo nastala vrsta različnih situacij, od katerih bo treba vsako obravnavati individualno, glede na pogoje sklenjenih pogodb in glede na obstoječo strukturo poslovanja, pri čemer je treba upoštevati, da se tveganja običajno delijo s koristmi. Tista družba, ki nosi večja tveganja, je običajno v večji meri udeležena na dobičku. Ker se pričakuje, da bodo zaradi učinkov epidemije mnoge skupine utrpele izgube, bo treba sedaj – podobno kot prej dobičke – deliti tudi izgube, upoštevaje morebitna odstopanja zaradi začasnih sprememb v poslovanju

4. Izstop iz dobavne verige

Če obstoječa struktura dobavne verige ni več učinkovita in se bo spremenila, se lahko zgodi, da bo posamezna od družb izstopila oziroma ne bo več opravljala svoje funkcije v taki verigi.

Ob morebitnem izstopu bo treba preučiti zakonske in pogodbene učinke izstopa iz dobavne verige. Z davčnega vidika bo lahko pomembno presoditi, če je družba, ki izstopa iz dobavne verige, ob izstopu upravičena do nadomestila oziroma če je že v času trajanja pogodbe prejela nadomestilo, ki zagotavlja primerno dobičkonosnost. To bo pogosto predmet davčnega nadzora. Družbe bodo morale dobro dokumentirati pogoje izstopa, s katerimi bodo upravičile višino prejetega nadomestila ob izstopu oziroma razloge, zaradi katerih takega nadomestila ob izstopu niso prejele.

5. Country-specific dokumentacija o transfernih cenah

V skladu z obstoječimi predpisi[5] je družba, ki posluje s povezanimi osebami, dolžna pripravljati posebno dokumentacijo (t. i. – izhajajoč iz 382. člena ZDavP-2 – s country-specific documentation), ki med drugim vključuje podatke o posameznih transakcijah med povezanimi osebami in metodah, ki so uporabljene za namene transfernih cen oziroma vrednotenje posameznih transakcij za davčne namene.

Kadar se bo ugotovilo, da je prišlo do pomembnih sprememb pri poslovanju v dobavnih verigah zaradi učinkov epidemije, bo treba v posebni dokumentaciji pojasniti razloge, zaradi katerih je prišlo do odstopanj, kot tudi finančne in komercialne pogoje, ki odražajo prej navedene prilagoditve, s posebno pozornostjo na področju (ne)prevzetih tveganj. Družbe naj jasno opredelijo učinke, ki jih je na njihovo poslovanje imela epidemija, saj bodo v primeru davčnega nadzora lažje utemeljile razloge za prilagoditve v poslovanju.

Če so prilagoditve posledica sklicevanja na pogodbena določila o višji sili, bo treba presoditi, kakšni so pravni učinki takega določila in tudi, če je bilo takšno določilo že v osnovi v pogodbo vključeno v skladu z neodvisnim tržnim načelom.

V prispevku prihodnji teden bomo obravnavali obrestne mere v posojilih med povezanimi osebami.