Člen 191
(prejšnji člen 174 PES)
1.
Okoljska politika Unije prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev:
-
ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja;
-
varovanju človekovega zdravja;
-
skrbni in preudarni rabi naravnih virov;
-
spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.
2.
Cilj okoljske politike Unije je doseči visoko raven varstva, pri čemer se upošteva raznolikost razmer v posameznih regijah Unije. Politika temelji na previdnostnem načelu in na načelih, da je treba delovati preventivno, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da mora plačati povzročitelj obremenitve.
V tej zvezi harmonizacijski ukrepi, ki ustrezajo zahtevam varstva okolja, vključujejo, kadar je to primerno, zaščitno klavzulo, ki državam članicam dovoljuje, da iz negospodarskih okoljskih razlogov sprejmejo začasne ukrepe, za katere velja nadzorni postopek Unije.
3.
Pri oblikovanju svoje okoljske politike Unija upošteva:
-
razpoložljive znanstvene in tehnične podatke;
-
okoljske razmere v različnih regijah Unije;
-
možne koristi in stroške ukrepanja ali neukrepanja;
-
gospodarski in socialni razvoj Unije kot celote in uravnotežen razvoj njenih regij.
4.
V okviru svojih pristojnosti Unija in države članice sodelujejo s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami. Podrobnosti sodelovanja Unije so lahko predmet sporazumov med Unijo in zadevnimi tretjimi osebami.
Prejšnji pododstavek ne posega v pristojnost držav članic glede pogajanj v mednarodnih organih in glede sklepanja mednarodnih sporazumov.