4. člen
(sum na okužbo)
(1)
Na okužbo z borovo ogorčico se sumi, če so vidna katera od naslednjih bolezenskih znamenj oziroma znakov:
a)
na občutljivih rastlinah:
-
zmanjšanje ali popolni izostanek izločanja drevesnih smol (če v drevo zarežemo);
-
venenje in rumenenje oziroma rjavenje iglic, ki na drevesu ostanejo vse do naslednjega poletja; venenje se lahko najprej pojavi le na eni veji, pozneje pa se lahko znamenja venenja kažejo na celem drevesu;
-
krošnja oziroma iglice postanejo rdeče rjave, drevo propade že 30 do 40 dni po pojavu zunanjih bolezenskih znamenj;
b)
na občutljivem lesu neposredna znamenja okužbe niso zaznavna, na okužbo pa lahko posumimo, če:
-
les okuženih dreves naselijo hrošči kozlički (Cerambycidae) in glive modrivke;
-
na površini drevesne skorje opazimo stožčaste izvrtine kozličkov;
-
pod skorjo opazimo široke hodnike s črvino, v lesu pa rovne sisteme, ki so v prerezu ovalni;
-
v hodnikih v lesu opazimo larve kozličkov, na koncu rovnih sistemov pa bubilnice – kamrice, zadelane s črvino;
-
opazimo potemnelost lesa zaradi navzočnosti gliv modrivk.
c)
na lesenem pakirnem materialu neposredna bolezenska znamenja niso zaznavna, na okužbo pa lahko posumimo, če opazimo navzočnost v prerezu ovalnih rovnih sistemov, ki jih povzročajo hrošči kozlički, in potemnelost lesa zaradi navzočnosti gliv modrivk;
d)
na občutljivem lubju: na okužbo lahko posumimo, če je lubje vlažno, v njem pa naletimo na ličinke ali bube hroščev kozličkov.
(2)
Na okužbo z borovo ogorčico se sumi tudi, če občutljive rastline, občutljiv les, občutljivo lubje ali lesen pakirni material izvirajo z razmejenih območij Evropske unije ali okuženih tretjih držav. Seznam teh območij oziroma držav se objavlja na krajevno običajen način in je dosegljiv pri Upravi in na njeni spletni strani.