2. člen
(izrazi)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
Posebno varstveno območje (območje Natura 2000; v nadaljnjem besedilu: Natura območje) je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Natura območja in potencialna Natura območja so določena z uredbo, ki določa Natura območja.
2.
Okoljska škoda, povzročena zavarovanim vrstam, njihovim habitatom ali habitatnim tipom, je škoda, ki ima večji škodljiv vpliv na doseganje ali ohranjanje njihovega ugodnega stanja v skladu s predpisi o ohranjanju narave. Škoda je merljiva negativna sprememba zavarovane vrste, njenega habitata ali habitatnega tipa ali večja merljiva prizadetost njihovih funkcij, ki je lahko povzročena neposredno ali posredno.
3.
Referenčno stanje je stanje zavarovane vrste, njenega habitata ali habitatnega tipa in njihovih funkcij v času poškodovanja, ki bi obstajalo naprej, če ne bi prišlo do škode. Ugotavlja se na podlagi najboljših razpoložljivih podatkov.
4.
Funkcija zavarovane vrste, njenega habitata ali habitatnega tipa je koristna vloga, ki jo ima ta posebni del okolja za drug del okolja ali za javnost.
5.
Stanje vrste opredeljuje skupek vplivov, ki delujejo na vrsto in lahko dolgoročno vplivajo na razširjenost in številčnost njenih populacij na evropskem ozemlju držav članic EU ali na ozemlju države članice ali na naravnem območju razširjenosti take vrste.
6.
Stanje vrste je ugodno, če podatki o populacijski dinamiki te vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot vitalna sestavina ekosistema, če se naravno območje razširjenosti vrste ne manjša in se v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bo zmanjšalo, in če so habitati populacij vrste za dolgoročno ohranitev njenih populacij dovolj veliki in bodo dovolj veliki tudi v prihodnje.
7.
Stanje habitatnega tipa opredeljuje skupek vplivov, ki delujejo na habitatni tip in njegove značilne vrste in ki lahko vplivajo na njegovo dolgoročno naravno razširjenosti, strukturo in funkcije ter dolgoročno preživetje njegovih značilnih vrst na evropskem ozemlju držav članic EU, ali na ozemlju države članice ali na naravnem območju razširjenosti takega habitatnega tipa.
8.
Stanje habitatnega tipa je ugodno, če je naravna razširjenost habitatnega tipa in območij, ki jih posamezen habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva, stabilna ali se veča, če obstajajo in bodo v predvidljivi prihodnosti verjetno še obstajali specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba, ki zagotavljajo njegovo dolgoročno ohranitev, in če je zagotovljeno ugodno stanje značilnih vrst habitatnega tipa.