Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Slovenj Gradec – jug do Dravograda z obvoznicami

Vsa prečkanja površinskih vodotokov so razvidna iz obveznih prilog državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora in grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev, listi od št. 2.1.1 do št. 2.1.15.

Na območju državnega prostorskega načrta se izvede ureditev 41 vodotokov v skupni dolžini 6.965 m. Izvedejo se 28 škatlastih in 38 cevnih prepustov ter 9 vertikalnih jaškov. Potrebne dimenzije cevnih prepustov so bile izračunane v hidrološko-hidravlični študiji, ki je sestavni del tega prostorskega načrta.

Izvedejo se naslednje ureditve vodotokov:

Na lokacijah:

Izvedejo se naslednji ukrepi:

Regulacije se izvedejo sonaravno. Oblikovanje dna se izvede v neporavnani obliki z vmesnimi prostori med posameznimi skalami. V strugi se izvedejo zakloni, ki lokalno umirijo vodni tok. Izvedejo se tolmuni in prehodni pragovi v kombinaciji kamna in lesa. Betonirani deli se skrijejo pod kamenje. Obrežna vegetacija se ohranja, brežine se zasadijo z lokalno avtohtono vegetacijo (izbira vrst naj bo raznovrstna, v zasaditvene skupine naj se vključijo tako drevesne kot grmovne vrste). V primeru izdelave talnih pragov ali jezov se zagotovi migracija rib. Gradbena dela na vodotokih, ki vplivajo na kakovost vode, se izvajajo izven varstvene dobe ribjih vrst. Z gradbenimi stroji se ne posega v vodni prostor ali se posega le toliko, kot je nujno. Med gradnjo se betonske odplake ne smejo izcejati v vodo, med gradnjo in po njej se prepreči izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov ter drugih škodljivih in strupenih snovi. V času gradbenih del ob in v vodotoku se zagotovi, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti.

Razporeditev skupin skal (motilcev toka) v Mislinji je obojestranska, medsebojna razdalja med posameznimi skupinami je enakomerna, število in velikost skal v skupini ni enako. Posamezni kamni ne zadoščajo.

Podporni zidovi in obrežna zavarovanja se izvedejo v kamen betonu na način, da na zunanji strani beton ne pokriva kamnov ali skal. Kjer so podporni zidovi pod vodo in pri temeljih, so med skalami čim globlje razpoke. Utrjene brežine se izvedejo v izrazito neporavnani obliki. Pri s kamnometom izvedenih zavarovanjih dna in brežin kamni niso strojno poravnani, saj se na ta način doseže vsaj minimalna strukturiranost dna in brežin.

Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se na območjih urejanja vodotokov ter z njimi povezanih gradbišč evidentira in kartira prisotnost invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Če je na neposredni lokaciji rastišče invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, se pred posegi izvede njihova odstranitev. Med izvajanjem zemeljskih del se upošteva vse ukrepe za preprečevanje širjenja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na nove lokacije. Posebno pozornost se nameni ravnanju z živico in v primeru uporabe živice (zemljine) z drugih lokacij se zagotovi, da ta ne vsebuje delov korenin ali semen invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

Na odsekih novo urejane brežine naj se na zatravljene, zemeljske dele brežin in v razpoke lomljenca, položenega v suho, vključijo potaknjenci različnih vrst vrb. Potaknjenci se pridobijo v bližini mesta zasaditve. Sadijo se na zgornjem delu brežine, v rastru (mreži z medsebojno razdaljo) 0,5 m. Brežine naj se zasadijo tako na gosto, da ne ovirajo pretočnosti.

V okviru vzdrževanja vodotoka se kar najbolj ohrani samonikla, avtohtona, mehkogibna grmovna vegetacija na brežinah. Zasaditve lesne vegetacije se po končanih delih ustrezno vzdržuje in morebitne odmrle sadike nadomesti z novimi. Pri vzdrževanju se upoštevajo tudi usmeritve v zvezi s preprečevanjem širjenja tujerodnih vrst rastlin na vodnih in priobalnih zemljiščih.

Za posege na vodna in priobalna zemljišča, ki so v lasti Republike Slovenije, je investitor dolžan skleniti služnostne pogodbe.

Na celotnem območju gradbišča, prevoznih in drugih manipulativnih površin se zagotovita zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda.

Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal, na razgaljenih površinah gradbišča se začasno uredi odvodnjavanje.

Med gradnjo se zagotovi stroge varstvene ukrepe, nadzor in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. Skladišča in pretakališča tekočih goriv in snovi naj bodo predvidena izven poplavnih območij. V primeru nezgod je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

Zaradi gradnje načrtovanih ureditev se kemijsko in ekološko stanje površinskih vodotokov na območju državnega prostorskega načrta in zunaj njega ne smeta poslabšati.

V bližini vodotokov se dela izvajajo tako, da se ne poškoduje obvodna zarast. Če je zaradi varnostnih razlogov potreben selektiven posek zarasti, se to nadomesti z nizko avtohtono grmovnato zarastjo. Vsa lesna vegetacija, katere posek ni nujen, se pred vplivi zaščiti z gradbiščno ograjo. Po končanih delih se območja brežin vodotokov, ki so bila prizadeta zaradi gradnje, vzpostavijo v za ribe ugodno stanje.

Izkop se ne odmetava v pretočne profile vodotokov. Območja začasnega shranjevanja izkopov do uporabe morajo biti urejena na način, da se prepreči spiranje ali odvodnjavanje padavinske vode z območja začasnega shranjevanja v vodotoke. Lokacije gradbiščne infrastrukture ter začasnega shranjevanja izkopov in začasnega skladiščenja gradbenih odpadkov se načrtujejo izven vodnih in priobalnih zemljišč (Drava, Meža, Mislinja: priobalno zemljišče obsega izven naselij pas do 40 m od meje vodnega zemljišča, v naselju pa 15 m, drugi vodotoki: priobalno zemljišče obsega 5 m od meje vodnega zemljišča).

V bližini vodotoka se ne uporablja gradbeni material, ki vsebuje nevarne spojine. V vodotok se tudi ne smejo razliti cementne in apnene mešanice. Pranje delovnih strojev z vodo iz vodotoka ni dopustno.

Če se poseže v vodotok, se o tem vsaj sedem dni prej obvesti ribiška organizacija, ki upravlja ribiški okoliš. V primeru izvedbe posegov v več etapah se pristojni izvajalec ribiškega upravljanja obvesti o začetku gradnje ob vsakem novem posegu na območju strug vodotokov.

Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt za izvedbo ukrepov sonaravnih ureditev na vodotokih Dovžanke in Brložnice. Načrt za izvedbo ukrepov se uskladi z nosilcem s področja upravljanja voda. Načrt in izvedbo teh ukrepov zagotovi investitor načrtovane ceste.