7. člen
(površine, ki so lahko del GERK)
(1)
V površino GERK se lahko vštejejo vetrozaščitni pasovi, žive meje, omejki, mejice, jarki, kamnite ograje, suhozidi, razna sušila (kozolci, ostrvi ipd.) in kolovozi, če so sestavni del tradicionalne kulturne krajine in dobre kmetijske prakse in če njihova širina ne presega dveh metrov.
(2)
Pri določenih GERK se v površino GERK lahko vključijo tudi obračališča, katerih širina od konca posevka oziroma vrste ne sme presegati:
-
pri GERK z vrsto dejanske rabe 1100 - njiva, 1160 - hmeljišče v premeni ter 1180 - trajne rastline na njivskih površinah: 2 m,
-
pri GERK z vrsto dejanske rabe 1160 - hmeljišče v obdelavi: 8 m,
-
pri GERK z vrsto dejanske rabe 1221 - intenzivni sadovnjak, 1211 - vinograd ter 1212 - matičnjak: 6 m oziroma največ 10 m, če so zasajeni v terasah.
(3)
V primeru GERK iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se v površino GERK lahko všteje tudi površina na zunanji strani zadnje vrste v nasadu do širine, ki je manjša ali enaka povprečni medvrstni razdalji znotraj nasada, če se uporablja za premike kmetijske mehanizacije pri obdelavi nasada in ne vključuje ceste v javni uporabi.
(4)
V primeru kmetijskih zemljišč, ki so zaradi nagiba urejena v terasah, se v GERK vštejejo tudi brežine. Brežini na robu GERK (zgornja in spodnja) se lahko vključita v GERK največ do širine 2 m, izmerjene po pravokotni ravninski projekciji, oziroma pri trajnih nasadih do največ ene povprečne medvrstne razdalje od zadnje vrste nasada, izmerjene po pravokotni ravninski projekciji.
(5)
Ne glede na določbe tretjega odstavka 5. člena in prvega odstavka 8. člena tega pravilnika, iz GERK ni treba izločiti trajnih rastlin (sadne rastline, vinska trta ipd.), ki so posajene v eni vrsti znotraj druge vrste dejanske rabe.