7. člen
(upravljanje tveganj)
(1)
Dobavitelj mora upravljati vsaj naslednje vrste tveganj:
-
kreditno tveganje;
-
tržno tveganje;
-
likvidnostno tveganje in
-
operativno tveganje.
(2)
Podrobnejšo strukturo tveganj, kategorije, podvrste oziroma podkategorije in podobno določi dobavitelj.
(3)
Dobavitelj mora za tveganja, katerih uresničitev bi posamično ali v seštevku z drugimi tveganji lahko povzročila pomemben vpliv na doseganje ciljev dobavitelja, podati opredelitev oziroma definicijo tveganja in uporabljene vrste instrumentov za varovanje pred tveganjem. Definicija na ravni posameznega tveganja v strategiji obsega področje oziroma kategorijo tveganja, opis tveganja, oceno vpliva tveganja, utemeljitev ocene vpliva tveganja in ukrepe za omejevanje tveganja.
(4)
Dobavitelj mora za tveganja iz prejšnjega odstavka podati oceno vpliva tveganja na načrtovan poslovni izid tekočega poslovnega leta, po naslednjih kriterijih:
-0,25 <= EBITDA <= 0,25: | tveganje bo uravnoteženo oziroma nevtralno negativno oziroma pozitivno vplivalo na denarni tok iz poslovanja; |
-2,00 <= EBITDA <-0,25 ali 0,25 < EBITDA <= 2,00: | tveganje bo zmerno negativno oziroma pozitivno vplivalo na denarni tok iz poslovanja; |
EBITDA < -2,00 ali EBITDA > 2,00: | tveganje bo močno negativno oziroma pozitivno vplivalo na denarni tok iz poslovanja. |