36. člen
(vsebina načrta reševanja)
(1)
Banka Slovenije pri izdelavi načrta reševanja upošteva ustrezne scenarije, vključno s scenarijem, po katerem pride do propada banke zaradi splošne finančne nestabilnosti ali drugih podobnih negativnih dogodkov na ravni celotnega finančnega sistema, in s scenarijem, po katerem pride do propada banke zaradi banki lastnih dejavnikov.
(2)
V načrtu reševanja se opredelijo možnosti za uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje banke ter pri tem upoštevajo morebitne ovire pri reševanju, identificirane na podlagi ocene rešljivosti banke iz 29. člena tega zakona, in ukrepi za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost, določenih v 30. členu tega zakona.
(3)
Načrt reševanja določa možnosti za uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje banke ter vsebuje najmanj naslednje elemente, skupaj s kvantitativnimi podatki, kadar je to mogoče:
1.
povzetek pomembnih vsebin načrta reševanja;
2.
povzetek bistvenih sprememb v zvezi z banko, ki so nastopile od izdelave oziroma zadnje posodobitve načrta reševanja;
3.
prikaz, kako je mogoče kritične funkcije in glavne poslovne dejavnosti v potrebnem obsegu pravno in ekonomsko ločiti od drugih funkcij, da bi se ob propadu banke zagotovilo njihovo nadaljevanje;
4.
oceno časovnega okvira za izvajanje vsakega od bistvenih sestavin načrta reševanja;
5.
podroben opis ocenjevanja rešljivosti v skladu z 29. členom tega zakona;
6.
opis morebitnih ukrepov za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost, določenih v skladu s 30. členom tega zakona;
7.
opis postopkov za določitev vrednosti ter možnosti prodaje kritičnih funkcij, glavnih poslovnih področij in sredstev banke;
8.
podroben opis ukrepov, s katerimi se zagotovi, da so informacije, ki jih Banka Slovenije zahteva v skladu s 37. členom tega zakona, posodobljene in pravočasno posredovane Banki Slovenije;
9.
pojasnilo glede možnosti financiranja ukrepov za reševanje po različnih scenarijih reševanja;
10.
podroben opis različnih strategij reševanja, ki bi se lahko uporabile glede na različne mogoče scenarije;
11.
opis kritičnih medsebojnih odvisnosti;
12.
opis možnosti za ohranjanje dostopa do infrastrukture za izvajanje plačil in kliringa ter drugih storitev, vključno z oceno prenosljivosti pozicij banke;
13.
analizo vplivov načrta reševanja na zaposlene v banki, vključno z oceno povezanih stroškov, in opis predvidenih postopkov za posvetovanje z zaposlenimi med procesom reševanja;
14.
načrt za obveščanje medijev in javnosti;
15.
minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti oziroma morebitnih instrumentov za pogodbeni odpis ali konverzijo, ki jih mora banka zagotavljati na podlagi 45. člena tega zakona, in morebiten rok, v katerem mora izpolniti te zahteve;
16.
opis ključnih dejavnosti in sistemov za ohranitev nemotenega izvajanja operativnih postopkov banke;
17.
morebitno mnenje ali stališče banke glede načrta reševanja.
(4)
Banka Slovenije pri izdelavi načrta reševanja, zlasti v okviru opredelitve možnosti financiranja iz 9. točke prejšnjega odstavka, ne upošteva:
1.
kakršne koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem financiranja, vzpostavljenih za namene financiranja ukrepov za reševanje;
2.
kakršnega koli izrednega likvidnostnega posojila Banke Slovenije;
3.
kakršne koli druge izredne likvidnostne pomoči Banke Slovenije, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.
(5)
Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena načrt reševanja vključuje tudi analizo, kako in kdaj bi lahko banka zaprosila za izredno likvidnostno posojilo ali drugo izredno likvidnostno pomoč Banke Slovenije v okoliščinah, ki se obravnavajo v načrtu reševanja, in opredeli sredstva, ki bi bila verjetno priznana v okviru zavarovanja s premoženjem.
(6)
Banka Slovenije banki posreduje povzetek pomembnih vsebin načrta reševanja iz 1. točke tretjega odstavka tega člena.