(1)
Vrste prosto živeče divjadi in njihova številčnost v gozdovih morajo biti usklajene s stanjem gozdov in njihovim razvojem, v ravnovesju z rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdovih ter ne smejo ovirati pravilnega gospodarjenja z gozdno biogeocenozo.
(2)
Vrste in številčnost divjadi iz prejšnjega odstavka se uskladijo v gozdnogospodarskih načrtih območij in gozdnogospodarskih načrtih gospodarskih enot ter v lovskogospodarskih načrtih na podlagi dolgoročnih dogovorov, s katerimi se ureja celovitost razvoja gozdnih biogeocenoz.
(3)
Zaradi vzdrževanja biološkega navnovesja med rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdovih ter usmerjanjem razvoja tega ravnovesja morajo biti gozdnogospodarski in lovskogospodarski načrti med seboj usklajeni. Organ, pristojen za potrditev lovskogospodarskega načrta, potrdi načrt po predhodnem mnenju območne skupnosti o tem, ali je predloženi lovskogospodarski načrt usklajen z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti za te gozdove.