Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BR 1/1 Stadion, BS 1/2 Bežigrad in BS 1/4 Koroška

Splošni pogoji Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:

načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev vodov;

praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih površinah ali po površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Zagotoviti je treba ustrezne odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;

v primeru, da potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;

gradnja naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno;

dopustne so spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;

dopustna je uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna energija ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje;

ogrevanje objektov s kurilnim oljem ni dopustno. Komunalna in energetska ureditev sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.11. »Prikaz priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.

Vodovod Za oskrbo predvidenih objektov s pitno, sanitarno in požarno vodo je načrtovana priključitev objektov na obstoječe javno vodovodno omrežje, oskrbovano iz centralnega vodovodnega sistema mesta Ljubljane. Požarna voda bo zagotovljena iz javnega vodovodnega omrežja, gašenje bo mogoče preko javnega zunanjega hidrantnega omrežja in internega notranjega omrežja s pripadajočim požarnim bazenom. Vodovodni priključki novih objektov bodo navezani na rekonstruirani sekundarni vodovod NL DN 100 v Koroški ulici in na obnovljeni sekundarni vodovod NL DN 100 v Vodovodni cesti. Zaradi gradnje predvidenih objektov je treba prestaviti primarni vodovod LŽ DN 500 izven območja predvidene gradnje v Koroško ulico in rekonstruirati sekundarni vodovod LŽ DN 80 v Koroški ulici. Upoštevati je treba že izdelano projektno nalogo Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje stadiona Bežigrad, št. 2487V, ki jo je izdelalo podjetje JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o., v juniju 2008, ter PGD projekt Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi prenove stadiona Jožeta Plečnika Bežigrad podjetja Komunala projekt, d.o.o., št. projekta 220/D-08, november 2008. Primarni vodovod LŽ DN 500, prestavljen v Koroško ulico, je treba zamenjati z manjšim profilom NL DN 300. Na zahodu je treba prestavljeni vodovod v jašku z oznako J3 južno od križišča Vodovodne ceste in Koroške ulice navezati na primarni vodovod LŽ DN 700 v Vodovodni cesti, na vzhodu pa na obstoječi vodovod LŽ DN 500 v zahodnem robu Dunajske ceste. Obstoječi vodovod LŽ DN 500 v zahodnem robu Dunajske ceste je treba obnoviti v isti dimenziji na odseku od križišča s Koroško ulico do križišča s Ptujsko ulico. Obnoviti je treba tudi obstoječi vodovod LŽ DN 500 na območju prečkanja Dunajske ceste v križišču s Ptujsko ulico. Sekundarni vodovod LŽ DN 80 v Koroški ulici je treba obnoviti v isti trasi v dimenziji NL DN 100. V križišču z Vodovodno cesto je treba nov vodovod navezati na obnovljeni sekundarni vodovod NL DN 100 in v jašku z oznako J1 na prestavljeni primarni vodovod NL DN 300. V križišču z Dunajsko cesto je treba nov vodovod v jašku z oznako J2 navezati na obstoječi sekundarni vodovod LŽ DN 100 in prestavljeni primarni vodovod NL DN 300. Na mestu navezave bosta vgrajena dva zasuna. Nov vodovod v Koroški ulici je treba podaljšati preko Dunajske ceste in navezati na obstoječi sekundarni vodovod LŽ DN 150 v vzhodnem robu Dunajske ceste. Zaradi gradnje kanalizacije je treba prestaviti obstoječi sekundarni vodovod LŽ DN 80 v Bratinovi ulici v zahodno stran ulice v dolžini 42 m. Prestavljeni vodovod dimenzije NL DN 100 je treba na severu navezati na obstoječi sekundarni vodovod LŽ DN 80 v Bratinovi ulici in na jugu na rekonstruirani sekundarni vodovod NL DN 100 v Koroški ulici. Obstoječi vodovod LŽ DN 100 v Vodovodni cesti je treba obnoviti v obstoječi trasi skupaj z obstoječimi vodovodnimi priključki, ki se nanj navezujejo. Pred gradbenimi posegi je treba načrtovati in zagotoviti ustrezno varovanje obstoječega primarnega vodovoda DN 700 v Vodovodni cesti in primarnega vodovoda DN 600 v Samovi ulici. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in predvsem podzakonski akti, ki urejajo oskrbo z vodo. Vodovod in pripadajoči objekti morajo biti izvedeni tudi v skladu z internim dokumentom TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema podjetja JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o. Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.

Kanalizacija Odpadno komunalno in padavinsko vodo s cest in utrjenih povoznih površin z območja OPPN je treba odvajati v mešanem sistemu in jo navezati na obstoječe in predvideno sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki poteka po obodnih cestah. Priključitev na zbiralnik ni dovoljena. Priključevanje objektov je mogoče z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Odtoki iz kleti so dopustni le preko črpališč. Padavinske vode s streh in utrjenih nepovoznih površin je treba ponikati v podtalje, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, možnost ponikanja predvidenih vodnih količin pa računsko dokazana. Odvajanje te vode v javni kanalizacijski sistem ni dopustno. Za ponikanje padavinske vode z območja prostorske enote P3 je treba izvesti zadrževalno-ponikovalni sistem na severni strani prostorske enote P3. Za ponikanje padavinske vode z območja prostorskih enot P1 in P2 je treba pod šesto oziroma sedmo kletno etažo izvesti ponikovalne vodnjake na zahodni strani prostorske enote P1 ter na zahodni in južni strani prostorske enote P2. Dno posamezne ponikovalnice mora biti vsaj 1 meter nad najvišjo gladino podzemne vode. Ponikovalnice morajo biti izvedene tako, da zaradi ponikanja padavinskih voda ne bo vpliva na sosednje objekte in površine ter hkrati tudi ne na strukturo tal. Zaradi gradnje predvidenih objektov je treba prestaviti zbiralnika z oznakama A1 in A2 izven območja predvidene gradnje v Koroško ulico in obnoviti obstoječa sekundarna kanala DN 400 v Koroški ulici. Prestavitev zbiralnika A2 je treba začeti na vzhodnem delu Trga 9. maja, kjer je treba izvesti nov združitveni objekt. Trasa prestavljenega zbiralnika A2 mora nato potekati v smeri proti vzhodu preko Vodovodne ceste, v južnem delu cestišča Koroške ulice, preko Dunajske ceste do predvidnega združitvenega objekta južno od križišča Dunajske ceste in Ptujske ulice. Prestavljeni zbiralnik A2 mora biti na odseku od predvidenega združitvenega objekta na Trgu 9. maja do točke navezave prestavljenega zbiralnika A1 dimenzije DN 2200, od točke navezave do predvidenega združitvenega objekta južno od križišča Dunajske ceste in Ptujske ulice pa dimenzije DN 2400. Zbiralnik A2 je treba preko Dunajske ceste izvesti po metodi brez izkopa. Zbiralnik A1 je treba prestaviti od zadnjega jaška v Bratinovi ulici v smeri proti jugu do navezave na prestavljeni zbiralnik A2 v križišču Bratinove in Koroške ulice. Dimenzija prestavljenega zbiralnika A1 mora biti 2200 mm. Zaradi prestavitve zbiralnikov A1 in A2 je treba prestaviti in obnoviti sekundarna kanala dimenzije 400 mm v Koroški ulici. Sekundarni kanal, ki poteka v vzhodnem delu Koroške ulice z navezavo na kanal DN 500 v Dunajski cesti, je treba prestaviti južno od obstoječe trase in ga pred križiščem z Dunajsko cesto navezati na prestavljeni zbiralnik A2. Sekundarni kanal, ki poteka v zahodnem delu Koroške ulice z navezavo na kanal DN 400 v Vodovodni cesti, je treba obnoviti v isti trasi. Prestavitev zbiralnikov z oznakama A1 in A2 in obnovo obstoječih sekundarnih kanalov DN 400 v Koroški ulici je treba izvesti v skladu s projektno nalogo Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje stadiona Bežigrad, ki jo je izdelalo podjetje JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o., pod številko projekta 3158 K junija 2008. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo ter o odvajanju odpadnih komunalnih in padavinskih voda. Upoštevati je treba interni dokument TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega kanalizacijskega sistema podjetja JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o. Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.

Plinovod Dopustna je priključitev objektov za potrebe kuhe in tehnologije na sistem zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom 100 mbar. Predvidena je priključitev objekta s stolpnico (7) na glavni distribucijski nizkotlačni plinovod N12000, ki poteka po Dunajski cesti ter zadošča za priključitev in oskrbo objekta s plinom. Za priključitev novo predvidenega objekta na sistem zemeljskega plina je treba izvesti priključni plinovod ob Samovi ulici do obstoječega glavnega plinovoda N12000 na Dunajski cesti. Priključni plinovod nad kletjo je treba izvesti v nadkritju. Zagotoviti je treba ustrezno višino nadkritja, plinovod je treba zaključiti z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi objekta. Pri projektiranju priključnega plinovoda za priključitev objekta na območju OPPN na distribucijsko plinovodno omrežje je treba upoštevati Idejno zasnovo plinovodnega omrežja za del območja urejanja BR 1/1, BS 1/4 in BS 1/2, št. R-148-P/3-2009, ki jo je izdelalo podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., v novembru 2009. Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedene v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode in Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode in Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 25/08) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o.

Vročevod Objekti na območju OPPN morajo biti za potrebe ogrevanja in priprave sanitarne tople vode priključeni na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje. Objekte se priključi na sistem daljinskega ogrevanja tudi za hlajenje z uporabo absorpcijskih hladilnih naprav. Obstoječe glavno vročevodno omrežje, preko katerega bo potekala oskrba objektov na obravnavanem območju, poteka po Vodovodni cesti T1400 v dimenziji DN 500. Zmogljivost obstoječega glavnega vročevodnega omrežja zadošča za priključitev in oskrbo objektov s toploto. Za priključitev predvidenih objektov in rekonstruiranih obstoječih objektov na vročevodno omrežje je treba izvesti priključne vročevode in glavno vročevodno omrežje po območju urejanja do obstoječega glavnega vročevodnega omrežja po Vodovodni cesti. Predvideno glavno vročevodno omrežje T1471 DN150 za oskrbo severnega dela območja OPPN s toploto bo potekalo od odcepnega mesta obstoječega glavnega vročevoda trase T1400 JE500 vzporedno z Vodovodno cesto proti severu območja, kjer bo vstopilo v novo predvideno kletno ureditev območja OPPN in dalje po kleti do posameznih objektov. Novogradnja s predvideno zagatno steno za izvedbo nove kletne ureditve posega v območje obstoječega glavnega vročevoda T1400, ki je izveden v kineti 170 x 95 cm. Vročevod je namenjen oskrbi območij Bežigrada in Šiške s toploto ter neprekinjeno obratuje vse leto. Kletno ureditev novogradnje je treba prilagoditi poteku obstoječega vročevoda z zagotovitvijo varovanja v času gradnje in minimalnim svetlim odmikom zagatne stene gradbene jame od zunanje stene kinete 1,00 m. Pri projektiranju vročevodnega omrežja in priključnih vročevodov za priključitev objektov na območju OPPN na vročevodno omrežje je treba upoštevati Idejno zasnovo vročevodnega omrežja za del območja urejanja BR 1/1, BS 1/4 in BS 1/2 št. R-23-D/2-2009, Energetika Ljubljana, d.o.o., november 2009. Idejna zasnova vročevodnega omrežja je v tekstualnem in grafičnem delu sestavni del odloka o OPPN za obravnavano ureditveno območje. Vročevodno omrežje, toplotne postaje in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 98/08) in Tehničnimi zahtevami za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o.

Elektroenergetsko omrežje Za oskrbo območja OPPN z električno energijo je načrtovana gradnja dveh novih transformatorskih postaj TP Stadion 1 in TP Stadion 2. Transformatorska postaja TP Stadion 1 bo locirana v prvi kletni etaži v prostorski enoti P1. Transformatorska postaja TP Stadion 2 bo locirana v drugi kletni etaži v prostorski enoti P2. Obstoječa TP0811 Stadion bo ukinjena. Novi transformatorski postaji bosta vključeni v predvideno SN vejo med RTP Potniški center in RTP Litostroj. Kabel bo potekal od predvidene RTP Potniški center v kolektorju po Vilharjevi cesti do Dunajske ceste in nato po kolektorju na Dunajski cesti do Kržičeve ulice, kjer bo novi SN kabel po obstoječi kabelski kanalizaciji uvlečen v obstoječi kabelski jašek na nasprotni strani Dunajske ceste. Iz obstoječega kabelskega jaška bo kabel potekal v novi EKK po Dunajski in Vodovodni cesti do predvidenih TP Stadion 2 in TP Stadion 1. Od TP Stadion 1 bo kabel potekal delno v novi in delno v obstoječi EKK po Vodovodni cesti, pod železniško progo Ljubljana–Kamnik do Verovškove ulice ter po Verovškovi do severne ljubljanske obvoznice in naprej do RTP Litostroj. Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno rešitev št. 43/08, ki jo je za območje OPPN izdelalo podjetje Elektro Ljubljana, d.d., v letu 2008. Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.

Elektronske komunikacije Predvideni objekti na območju OPPN se lahko priključijo na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev teh omrežij. Elektronska komunikacijska omrežja potekajo po obodnih cestah območja OPPN. V prostorski enoti P2 je na fasadi stavbe dopustna postavitev bazne postaje, ki mora biti ustrezno zakrita in oblikovana kot del fasade.

Javna razsvetljava in semaforizacija Vse obodne ceste in javne površine morajo biti razsvetljene s sistemom javne razsvetljave. Vse javno dostopne površine v območju OPPN morajo biti razsvetljene s sistemom interne razsvetljave. Obstoječo javno razsvetljavo Samove ulice ter semaforizacijo v križišču Dunajske in Samove ulice je treba preurediti, križišče Samove ulice in Vodovodne ceste pa semaforizirati.

Učinkovita raba energije v stavbah V predvidenih objektih je treba zagotoviti učinkovito rabo vseh vrst energije ter rabo obnovljivih virov energije v skladu z veljavno zakonodajo in z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije. Za zagotavljanje rabe obnovljivih virov energije za namen gretja, prezračevanja, hlajenja, pripravo tople vode in vseh vrst rabe električne energije sta obvezni aktivna uporaba enega ali več virov obnovljive energije v lastnih napravah ter priključitev na naprave za pridobivanje toplote ali hladu iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe. Za zalivanje zelenic in uporabo sanitarne vode je treba predvideti tudi možnost uporabe deževnice, ki naj se zbira v ustreznem zadrževalniku.