(1)
Preiskovalni sodnik lahko odredi, da se preiskovalno dejanje posname z magnetofonom. O tem mora poprej obvestiti zaslišanca.
(2)
Posnetek mora vsebovati podatke iz prvega odstavka 80. člena tega zakona, podatke, potrebne za identifikacijo tistega, čigar izjava se snema, in podatek, v kakšni lastnosti daje ta izjavo. Če se snemajo izjave več oseb, mora biti poskrbljeno, da se da iz posnetka jasno razpoznati, kdo je dal izjavo.
(3)
Na zahtevo zaslišanca se posnetek takoj reproducira, njegovi popravki ali pojasnila pa se prav tako posnamejo.
(4)
V zapisnik o preiskovalnem dejanju je treba vpisati, da je bilo dejanje posneto na magnetofon in kdo je to opravil, da je bil zaslišanec vnaprej obveščen o snemanju, da je bil posnetek reproduciran in kje je shranjen magnetofonski trak, če ni priložen spisom.
(5)
Preiskovalni sodnik lahko odredi, naj se magnetofonski posnetek v celoti ali deloma prepiše. Prepis mora preiskovalni sodnik pregledati, potrditi in priključiti zapisniku o opravljenem preiskovalnem dejanju.
(6)
Magnetofonski trak se hrani na sodišču, dokler se hrani kazenski spis.
(7)
Preiskovalni sodnik sme dovoliti tistim, ki imajo opravičen interes, da z magnetofonom snemajo preiskovalno dejanje.
(8)
Določbe prvega do sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če se preiskovalno dejanje filmsko ali kako drugače snema.